Na tri leta in deset mesecev zapora so januarja letos zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ter dveh kaznivih dejanj neupravičenega slikovnega snemanja na kranjskem sodišču obsodili nekdanjega jeseniškega ravnatelja, olimpijca in smučarskotekaškega funkcionarja. Moški je priznal, da je spolno napadel desetletno hčer nekdanje zunajzakonske partnerice. Tožilstvo je bilo s postopkom in kaznijo zadovoljno, mama žrtve in širša javnost pa zaradi blage sankcije zgroženi. »Sodišča s takimi kaznimi odvračajo žrtve, da bi za tovrstna dejanja sploh podale prijavo, kršiteljem pa sporočajo, da se za nizkotna dejanja dobi celo najnižjo možno kazen,« je januarja letos za Dnevnik komentirala mama desetletne oškodovanke. »Javnost bo s kaznijo redko zadovoljna, kar pa ni značilnost le pri nas, saj je področje spolnih zlorab otrok eno najbolj kontroverznih v vseh sistemih,« pravi znanstvena sodelavka na Inštitutu za kriminologijo in docentka na ljubljanski pravni fakulteti dr. Mojca M. Plesničar. »Javnost je željna strogega kaznovanja. A se moramo zavedati, da je tudi to kaznivo dejanje treba umestiti v sistem vseh v zakoniku. Ne glede na to, kako zelo zavržna se nam zdijo, vendarle ne smemo prekoračiti tistega, kar je razumno. Konec koncev ne gre za umor ali uboj, napad na življenje. Tako na normativni ravni kot tudi v praksi je treba ohranjati neko sorazmernost,« je pojasnila na okrogli mizi o spolnih zlorabah otrok kot eni najdelikatnejših družbenih tem, ki je potekala na vrhovnem sodišču.
Sodišča so pri kaznovanju zmerna
A kako je lahko nekdo za spolni napad na otroka, za kar je zagrožena večletna zaporna kazen (če uporabi silo ali grožnjo celo od 5 do 15 let), nazadnje obsojen na kazen, ki je nižja od minimalne zagrožene? Gre za možnost hitrejših postopkov, ki obenem ublaži sekundarno viktimizacijo žrtve – sporazum o priznanju krivde ter priznanje krivde na predobravnavnem naroku. Po navedbah namestnice generalne državne tožilke Mirjam Kline gre pri sporazumu za nekakšno pogodbo med tožilstvom in obtožencem, ko se lahko slednjemu izreče bistveno nižja kazen od predpisane. Sodišče sicer še presodi, ali je sporazum v skladu z zakonom, ter ga sprejme, ne more pa spremeniti kazni, ki je določena, pa pojasnjuje vrhovna sodnica Maja Baškovič. Nižjo kazen od predpisane lahko tožilstvo predlaga tudi ob priznanju krivde obdolženca na predobravnavnem naroku. Sodišče presodi, ali je bilo priznanje prostovoljno in ni bilo izsiljeno ter ali ga dokazi podpirajo. Strožje kazni od predlagane ne more izreči, lahko pa blažjo.
Sodišča so lani prejela 164 zahtev za preiskavo s področja spolne zlorabe otrok, mlajših od 15 let, do leta 2018 pa v povprečju kakih sto na leto. »Na sodiščih se trudijo loviti ravnotežje med pravico obdolženca do poštenega sojenja in možnostjo, da se sooči z dokazi, ter zaščito žrtve, otroka. Da je ta čim manj travmatiziran. Eden od načinov so tudi skrajšani postopki,« je dodala podpredsednica vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok. Spolno zlorabo otrok, mlajših od 15 let, obravnava 173. člen kazenskega zakonika. A je v njem več odstavkov, ki določajo (zaporne) kazni po »intenzivnosti« kaznivega dejanja – za spolni napad s telesnim stikom (posilstvo), sploh če je storilec sorodnik ali kak drug otrokov zaupnik, je zagrožena veliko višja zaporna kazen kot denimo »le« za samozadovoljevanje pred otrokom, kjer do telesnega stika ne pride. Kaznovalni okvir je širok, vsa dejanja so resna, prepovedana in zavržna, a različno intenzivno zavržna, razlagajo strokovnjakinje. »Široki razponi so tudi pri dolžinah kazni. Slovenska sodišča so pri kaznovanju zelo zmerna, kar je dobro. Prestrogo kaznovanje ne prinaša praktično nobenih rezultatov, prinaša pa veliko težav. Razumno kaznovanje daje družbi prave signale,« še dodaja Mojca M. Plesničar, ki si pri kaznovanju želi večjo preglednost in enotnost. Po njenem mnenju so trenutno sodniki bolj ali manj prepuščeni lastnemu občutku za pravičnost.
Niti dva primera nista enaka
Po navedbah Plesničarjeve »zmerno kaznovanje« sicer ne pomeni, da sodišča v najhujših primerih ne posežejo po resnih, strogih sankcijah. Kot primer takega bi lahko izpostavili januarsko sodbo na koprskem sodišču, na katerem so na 23 let in pol zapora obsodili 52-letnega moškega, ki je dolga leta posiljeval tri hčere. Te so bile ob začetku zlorab stare šest, osem in enajst let. Najstarejšo naj bi napadal kar devet let. »Niti dva primera si nikoli nista enaka. Vsakič je treba skrbno presoditi vse okoliščine in sprejeti odločitev,« je zaključila vrhovna sodnica Maja Baškovič. Sodnik na glavni kazenski obravnavi pri določitvi kazni namreč upošteva težo dejanja, čas trajanja, intenzivnost ravnanj, starost oškodovanca, oteževalne ali olajševalne okoliščine, obnašanje obdolženca po storitvi kaznivega dejanja, odnos do žrtve …
