Ruska ofenziva v regiji Harkiv na severovzhodu Ukrajine se nadaljuje. Lokalne oblasti trdijo, da so z območja spopadov evakuirale že 10.000 civilistov, zlasti veliko iz mesteca Vovčansk, v katerem in okoli katerega potekajo srditi boji. Leži pet kilometrov od ukrajinsko-ruske meje in 45 kilometrov severovzhodno od Harkiva, drugega največjega ukrajinskega mesta, iz katerega prebivalci (še) ne bežijo, čeprav ga ruska vojska nenehno raketira in napada z brezpilotniki. Samo v nedeljo zjutraj je bilo na obrobju mesta ubitih pet civilistov, 16 pa ranjenih. Nekateri zahodni komentatorji menijo, da se poskuša ruska vojska približati milijonskemu mestu, da bi s topovi pregnala prebivalce, kot je storila v Mariupolju v prvih tednih vojne. Lahko pa se bo usmerila tudi vzhodno od Harkiva v hrbet ukrajinskih sil, ki branijo fronto v regiji Doneck.
Dvojni pritisk v regiji Doneck
Ruske sile so od začetka njihove ofenzive 10. maja vzdolž 70 kilometrov meje prodrle do deset kilometrov v ukrajinsko ozemlje, kar je največje napredovanje od lani poleti. A še vedno malo glede na to, da je Rusija doslej zasedla okoli 100.000 od 600.000 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski enako kot večina vojaških analitikov meni, da poskuša Rusija z ofenzivo severno od mesta Harkiv oslabiti ukrajinsko obrambo v sosednji regiji Doneck, od koder premeščajo ukrajinske okrepitve za upočasnitev ruskega napredovanja v regiji Harkiv.
Washingtonski Inštitut za vojne študije (ISW) v tem kontekstu tudi poroča, da ruske sile stopnjujejo pritisk za osvojitev mesta Časiv Jar, ki leži 250 kilometrov jugovzhodno od mesta Harkiv. Zavzetje tega mesteca bi bilo po ISW zelo pomembno, ker leži na vzpetini, s katere bi bilo zatem lahko napasti glavno obrambno črto ukrajinske vojske v regiji Doneck in pozneje zasesti tudi obe večji mesti Slovjansk in Kramatorsk, pravzaprav ves tisti del regije Doneck, ki je še v rokah Ukrajincev, kar je pomemben Putinov cilj.
Vojna brezpilotnikov
Obe strani še naprej napadata z brezpilotniki. Ukrajinska vojska trdi, da je v noči s sobote na nedeljo sestrelila 37 iranskih šahedov. Zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo v Ukrajini primanjkuje elektrike, tako da tudi tovarne streliva in orožja ustavljajo proizvodnjo.
Na ruskem obrambnem ministrstvu pa so v sporočilu za javnost zapisali, da so v noči na soboto nad Krimom sestrelili devet ameriških izstrelkov ATACMS in brezpilotnik, tri brezpilotnike nad regijo Belgorod in kar 57 nad ruskim ozemljem vzhodno od Krima, kjer pa jih je šest padlo na rafinerijo, tako da so morali ustaviti njeno obratovanje.
V vojsko smejo zaporniki, ki niso zagrešili česa hujšega
V soboto je v Ukrajini začel veljati zakon, ki minimalno starost za vpoklic s 27 znižuje na 25 let, kar naj bi pomenilo okoli 100.000 novih rekrutov. Prav tako omogoča vstop v vojsko od 10.000 do 20.000 zapornikom, ki so obsojeni za manjše prekrške, in tistim, ki jih do izteka kazni ločijo največ tri leta (v Rusiji v vojsko vabijo vse zapornike). Razočarani pa so vojaki na fronti, ker zakon zanje ne predvideva demobilizacije oziroma rotacije. A ukrajinski vojski poleg streliva močno primanjkuje tudi vojakov. Če je bilo leta 1940 v Franciji, ki je imela tedaj toliko prebivalcev kot danes Ukrajina, v vojsko vpoklicanih 3,9 milijona Francozov, je danes le 400.000 Ukrajincev.
Ko iz Kijeva kritizirajo zahodne države, da niso dovolj hitre pri dobavi streliva, zahodni vojaški analitiki odgovarjajo, da tudi sami Ukrajinci ne storijo dovolj za zmago v vojni, saj minimalno starost vpoklica znižujejo le na 25 let, ne pa na 18. Poleg tega so zelo odlašali z začetkom veljavnosti tega zakona.
