Za to, da se je lahko vrnil na položaj direktorja NPU, naj ne bi posredoval nihče.

Na vprašanje članice komisije Vide Čadonič Špelič, kdo se je postavil zanj – Boštjan Lindav, Tatjana Bobnar ali Robert Golob –, je namreč Muženič zatrdil, da je o tem odločilo sodišče in da nihče od teh treh niti ni imel možnosti izbire. In ob tem opozoril, da je neupoštevanje sodnih odločb kaznivo dejanje. »Nihče ni interveniral, nihče ni imel vpliva, vpliv je imela pravnomočna sodna odločba,« je še povedal Muženič. Da so z odvetnikom celo tehtali, ali bi koga ovadili ali pa zahtevali izvršbo, torej prisilno vrnitev na staro delovno mesto, je razlagal Muženič v državnem zboru.

Sledila so namigovanja v različnih medijih, najprej na RTV Slovenija, da naj bi prvi mož Nacionalnega preiskovalnega urada na tem zaslišanju lagal, zato smo policijo zaprosili za kopijo sodne odločbe, ki bi potrdila navedbe Darka Muženiča.

»Dokument o tem ne obstaja«

Igor Jadrič, uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja na notranjem ministrstvu, nas je pozval, naj zahtevo dopolnimo in konkretiziramo oziroma navedemo, katero sodbo točno želimo.

Predlagali smo mu, naj vpraša gospoda Muženiča, ki najbolje ve, na katero sodbo se je skliceval pred parlamentarno preiskovalno komisijo.

In prejeli Jadričevo odločbo, v kateri je zapisal: »Zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja glede posredovanja sodbe, s katero je bilo odločeno, da se Darka Muženiča vrne nazaj na delovno mesto direktorja NPU, se zavrne, saj dokument o tem ne obstaja.«

V lov za dokumentom tudi parlamentarci

Dokaze za Muženičeve navedbe zahteva tudi članica preiskovalne komisije Vida Čadonič Špelič. Javno je vprašala, ali bo policija Muženiča zaradi laganja kazensko ovadila. »Ko sem ugotovila, da se izjave gospoda Muženiča na seji komisije glede podlage za njegovo vrnitev na mesto direktorja NPU ne skladajo z nekaterimi ugotovitvami, o katerih ste poročali mediji, sem 19. aprila na komisijo vložila pisni predlog za pridobitev dokazov oziroma listin, ki naj bi predstavljale pravno podlago za vrnitev gospoda Muženiča na mesto direktorja NPU. Pričakujem, da bo komisija o tem odločala na naslednji seji 17. maja. Moje nadaljne aktivnosti bodo odvisne od dokazov oziroma listin, ki jih bomo prejeli,« nam je odgovorila poslanka.

Je pa zanimivo, da je o sodbi pred kratkim razlagal tudi odvetnik predsednika vlade Stojan Zdolšek v oddaji Tarča na RTV. Tudi on trdi, da je Muženiča na direktorsko mesto vrnilo sodišče: »Sodišče je odločilo, da ga morajo zaposliti nazaj, ker so ga SDS-ovci nezakonito vrgli iz službe.«

Če sodbe, ki jo je citiral Muženič, tudi poslanci ne bodo našli, mu grozi kazenska ovadba zaradi krivega pričanja. Pri Posebnem oddelku Specializiranega državnega tožilstva smo preverili, ali so morda že prejeli kakšno prijavo zoper direktorja NPU. Odgovorili so nam, da zadeve ne obravnavajo.

S policije so nam na vprašanji, ali je Muženič zavajal poslance s tem, ko se je skliceval na očitno neobstoječo sodbo, in torej krivo pričal ter ali bodo zato sprožili kakšne postopke proti njemu, odgovorili, da na podlagi do zdaj znanih podatkov ni dokazov ali indicev za sum nepravilnosti, zato da notranjevarnostnega postopka niso sprožili.

»V zvezi z razrešitvijo Darka Muženiča s položaja direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada obstaja več pravnomočnih odločitev, da je bila njegova razrešitev in nadaljna premestitev na drugo mesto nezakonita, ki kot celota pomenijo obveznost Republike Slovenije kot delodajalca, da Darka Muženiča vrne na položaj direktorja NPU, kar je rezultiralo posledično tudi v pripoznavi tožbenega zahtevka s strani delodajalca, Rebulike Slovenije,« med drugim pojasnjuje tiskovni predstavnik policije Drago Menegalija in dodaja, da Muženič od dneva izdaje sodbe na podlagi pripoznave opravlja dela in naloge na delovnem mestu direktorja NPU na podlagi prvotne pogodbe o zaposlitvi iz leta 2019, kar pa da tudi pomeni, da se mu mandat na tem položaju ni prekinil vse od prvotnega imenovanja.

Ob vsem skupaj se postavlja vprašanje, zakaj je bilo treba potemtakem sploh sklepati poravnavo z delodajalcem, če je imel Muženič v rokah pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, kot trdi sam. Pred komisijo poravnave ni omenjal, govoril je samo o sodbi. In celo dejal, da bi bila velika sramota za slovensko policijo, če bi moral vrnitev zahtevati. »Niti ne vem, kako bi to izgledalo v praksi. Na srečo je pravna država delovala, spoštovala se je sodna odločba,« je Muženič tedaj pojasnjeval svojo resnico pred poslanci.