Odprta vprašanja, ki pravočasno in kakovostno izvajanje novega sistema dolgotrajne oskrbe postavljajo pod velik vprašaj, se kopičijo. V praksi trenutno največjo težavo predstavlja nedelovanje informacijskega sistema, ki ne omogoča obravnave novih vlog in izdaje odločb oskrbovalcem družinskega člana, čeprav ta pravica, kot prva, velja že od začetka leta. Do zapletov in zamud prihaja tudi pri pripravah na uveljavitev drugih določb in pravic iz zakona, ki naj bi začele veljati prihodnje leto.
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki ga vodi Tatjana Mlakar, so v dopisu ministru za solidarno prihodnost Simonu Maljevcu, ki smo ga pridobili na Dnevniku, opozorili, da nekateri ključni dogovori kljub večkratnim opozorilom niso uresničeni tudi po več mesecev. »Tak način dela predstavlja veliko tveganje, da sistem dolgotrajne oskrbe ne bo v celoti vzpostavljen in ne bo začel delovati v letu 2025.« ZZZS bo imel v novem sistemu več nalog kot nosilec in izvajalec obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, za katero bodo od 1. julija 2025 delavci in delodajalci plačevali po en odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek neto pokojnine. Iz tega se bodo (delno) pokrivale pravice do dolgotrajne oskrbe (na domu in v instituciji) oziroma denarno nadomestilo, če upravičencu izvajalec oskrbe ne bo mogel zagotoviti.
Na ZZZS med težavami izpostavljajo, da so ministrstvu že oktobra lani predlagali prenos programske opreme za ocenjevanje upravičenosti do dolgotrajne oskrbe in pogodbe s podjetjem, ki jo je za ZZZS razvijalo na podlagi prejšnjega zakona, saj bo po novem to naloga centrov za socialno delo (CSD), a odločitve še ni. Prav tako ministrstvo kljub pozivu še ni posodobilo vsebine na portalu eUprava, ki se nanaša na nov steber socialnega zavarovanja, kar v praksi povzroča dodatno zmedo med zavarovanimi osebami, saj ne dobijo pravih in jasnih informacij glede obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
Brez podlag ne bodo mogli pobirati prispevka
Na ZZZS tudi čakajo, da jim ministrstvo pošlje zakonske podlage, ki določajo višino prispevka in osnovo, od katere upokojenci plačajo prispevek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo (en odstotek od neto pokojnine), saj po razumevanju ZZZS osnova za omenjeno zavarovalno podlago ni takšna, kot jo opredeljuje ministrstvo. ZZZS to med drugim nujno potrebuje za dopolnitev informacijske podpore in procesov znotraj ZZZS, ki bodo omogočili pobiranje prispevkov za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Furs pa te podatke potrebuje zaradi pravočasne spremembe zakonodaje, dopolnitev eDavkov ter vsebinskih in informacijskih priprav.
Odprta vprašanja zadevajo tudi izvajanje pravice do denarnega in začasnega denarnega prejemka (ki bo upravičencu pripadel, če mu izvajalec ne bo mogel zagotoviti dolgotrajne oskrbe na domu ali v instituciji), kjer je ZZZS naletel na pomanjkanje nekaterih pravnih podlag in podatkov, ki jih zakon ne določa, pa bi jih moral.
Neznanke glede informacijskih rešitev
Na ZZZS tudi opozarjajo, da so že februarja predstavili rešitev informacijske podpore za izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi v delu pristojnosti, ki jih ima ZZZS. Kljub dogovoru, da jih bo ministrstvo v sodelovanju z Inštitutom RS za socialno varstvo dopolnilo, se to še ni zgodilo. Prav tako ZZZS nima še nobenih informacij glede vzpostavitve začasnih informacijskih rešitev za vstopne točke (na CSD, ki bodo odločali o pravicah) in povezovanje teh z ZZZS.
Skrbi jih tudi, da ne bosta pravočasno vzpostavljena avtomatizirana izmenjava podatkov med vsemi deležniki v procesu odločanja, izvajanja in plačevanja dolgotrajne oskrbe ter prenos podatkov o upravičenosti do posameznih pravic, tako da bo jasno, katere pravice so komplementarne in katere se izključujejo.
Ministrstvo, kot smo poročali, zdaj pripravlja zgolj začasno rešitev, ki temelji na nadgradnji že obstoječega informacijskega sistema CSD, kar bo v prvi fazi omogočilo odločanje o pravici do oskrbovalca družinskega člana. Glede vseh drugih potrebnih informacijskih rešitev, po katerih bi stekel celotni podatkovni tok med CSD, izvajalci, ZZZS, NIJZ in ministrstvom, pa odgovorov (še) ni, enotnega sistema digitalizacije dolgotrajne oskrbe pa predvidoma ne bo pred 2027.
»Nujno je čim prej začeti pripravljati spremembe in dopolnitve zakona o dolgotrajni oskrbi, hkrati pa vzpostaviti nacionalno koordinacijsko skupino, ki bo pomagala pri omejevanju in zmanjševanju tveganj ter usmerila pozornost na tiste aktivnosti, ki jih je nujno izvesti, da se bo izvajanje dolgotrajne oskrbe leta 2025 sploh lahko začelo,« v imenu ZZZS še poziva njegova generalna direktorica Tatjana Mlakar. Odgovorov z ministrstva (še) ni.