Tudi najboljši presenetijo. Vselej z vrtoglavimi uspehi? Ne nujno, ravno nasprotno – včasih presenetijo z iskrenim priznanjem, da niso povsod najboljši in da je neuspeh neizbežen. Tak primer je tehnološko podjetje Agilcon. Na okrogli mizi z najboljšimi zaposlovalci, prejemniki priznanj zlata nit 2023, ki je potekala v sklopu konference internega komuniciranja KIK, je Marko Perme, direktor podjetja, pred 170-glavo množico brez zadržkov priznal, da ne dosegajo vedno vseh ciljev. Kot uspešna organizacija nimajo težav odkrito povedati, kje je še prostor za napredek – na primer pri dvigu učinkovitosti, kjer so v letu dni dosegli približno dve tretjini zastavljenega napredka. Razumejo, s katerimi izzivi tržne in organizacijske rasti se bodo morali spopasti v prihodnosti, in pri tem ohranjajo zdravega športnega duha. Drugi mit, da je za dobre odnose na delovnem mestu potrebno skoraj prijateljevanje, je razbil Luke Ferlan, direktor Sportradarja. »Zaposlujemo skoraj 300 ljudi, seveda vseh ne poznam osebno.« Ponosni so, da so v svoje delovne procese vnesli strukturo ter specializiranost delovnih mest. »Upravljanje človeških virov smo profesionalizirali in tako ohranili zdravo ločnico med prijateljevanjem in službenimi odnosi. Tako smo ubranili tudi čas za zasebnost.« Tretji mit je obdelal Peter Ladič, direktor Intere. »Ptujske Intere,« nas je popravil. Pri drugih dveh zlatonitnikih nikdar ne poudarjamo, da sta »ljubljanski podjetji«. Ladič je naslovil potrebo po decentralizaciji, saj ima severovzhodna Slovenija potencial, da postane prostor, kjer bodo ljudje iskali znanje. Intera, že petnajstič finalist in tretjič zmagovalec Dnevnikovega natečaja Zlata nit, je tako posvojila moto Kariernega sejma na Ptuju »Dobro službo lahko najdeš tudi doma«. Danes zaposlujejo 47 ljudi, vendar pa se ekipa vztrajno širi. K razgreti okrogli mizi, ki je potekala v obliki serije kratkih vprašanj, podobno kot SMS, je prispevala tudi Ljiljana Žunjanin, članica upravnega odbora HBA Slovenija Ljubljana. Žunjaninova, specializirana za komercializacijo inovativnih zdravil, blagovnih znamk generikov in genetskih testov, je poudarila, da je v zdravstvu veliko žensk, vendar podatki kažejo, da so na direktorskih pozicijah v bolnišnicah v Sloveniji večinoma moški. Podobno je tudi v farmacevtskih podjetjih, na najvišjih položajih le v tretjini oziroma desetini primerov tovrstne položaje zasedajo ženske. »Smo edino združenje poslovnih žensk v Sloveniji, ki se s svojim poslanstvom osredotoča na zdravstveno panogo.«
Samozavest je samo trenutno stanje
O pomembnosti dobrih odnosov je spregovorila tudi Petra Golmajer, direktorica oglasnega trženja na Dnevniku. »Podobno kot smo ponosni na projekt Zlata nit, smo pri Dnevniku ponosni na projekt Gazela, ki ga letos pripravljamo že 24. S projektom Gazela iščemo najhitreje rastoča podjetja, s projektom Zlata nit pa najboljše zaposlovalce. In kaj imata oba projekta skupnega? Po mojem prepričanju ne moreš biti gazela, če nisi hkrati tudi dober zaposlovalec. Podjetje ima lahko drzne cilje, strategijo naravnano v rast, pogumnega direktorja, a brez zadovoljnih zaposlenih zastavljenih ciljev najverjetneje ne bo moglo doseči.« Povezavo med Gazelami in Zlato nitjo je na konferenci izostrila tudi Tanja Kavran iz Društva za marketing Slovenije, ki je vodila pogovor o rasti z Damirjem Popovićem iz IMP Pumps, zlate gazele 2023. Njegov moto je: nikoli, nikoli, nikoli ne odnehaj! Povedal je, kako s sistematičnim delom razvijajo ravnovesno kulturo spoštljivih in družinsko skrbnih odnosov, vpetih v profesionalizem poslovne odličnosti in izjemne učinkovitosti. Rezultat je nadpovprečna dodana vrednost več kot 85.500 evrov na zaposlenega in razvoj črpalke z najnižjim indeksom energijske porabe (znotraj svoje kategorije) med vsemi proizvajalci na svetu. V sekciji Zlata nit je navdušil tudi dr. Jure Vajs, vodja strateških programov pri Leku, ki je predstavil eno izmed dveh zlatih praks 2023 (drugo priznanje je prejelo podjetje BE-terna). »Lekova platforma ScienceBEAT je nastala z jasnim ciljem: povezati perspektivne top talente, študente naravoslovnih ter poslovnih ved, s svetovno priznanimi znanstveniki in inovatorji. Prvi rezultati? Izmed več kot sto prijavljenih je bilo za sodelovanje na prvem ScienceBEATu izbranih kar 28 talentov iz šestih držav.« Konferenca se je sklenila s treningom samozavesti s coachem. V živo na odru je treniral mag. Aleš Vičič, športni in poslovni psiholog, in sicer z Dino Potočnik, direktorico marketinga in prodaje na fakulteti DOBA. Izvedeli smo, da samozavest ni lastnost, temveč trenutno psihološko stanje.