Koristno bi bilo, so dodali, če bi zakonodajalec ustrezno dopolnil zakon o ustavnem sodišču. Ustavni sodnik Jaklič je bil med opravljanjem funkcije kar pet let tudi popoldanski samostojni podjetnik, čeprav je ustavnim sodnikom prepovedana pridobitna dejavnost. Pozneje je zatrdil, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar mu zakonodaja dopušča, prepričan pa je, da za to ni potreboval soglasja predsednika ustavnega sodišča, zato zanj tudi ni zaprosil.
V zvezi s tem sodnice in sodniki opominjajo, da nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika v izhodišču ureja ustava v 166. členu, ki pa je ne navaja med razlogi za predčasno prenehanje funkcije ustavnega sodnika po 164. členu. Na zakonski ravni pa je nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika, tudi z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, urejena v zakonu o ustavnem sodišču. »Vendar pa je zakonodajalec za ustavne sodnike, ki imajo časovno omejen mandat (drugače kot sodniki rednih sodišč, ki imajo trajen mandat), predvidel izjemo, po kateri lahko ustavni sodniki opravljajo dejavnost visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca,« so navedli.
Tovrstne dejavnosti v aktualni sestavi, tako kot tudi v predhodnih sestavah ustavnega sodišča, tako opravlja več ustavnih sodnikov: predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto za delo na Pravni fakulteti UL, Rajko Knez pri Pravni fakulteti UM, Špelca Mežnar pri Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju, Neža Kogovšek Šalamon pri Mirovnem inštitutu, Rok Svetlič pri ZRS Koper ter Katja Šugman Stubbs pri Pravni fakulteti UL in Inštitutu za kriminologijo. Ustavna sodnica Špelca Mežnar je sicer za Pop TV ocenila, da je status s. p. sam po sebi, neodvisno od dejavnosti, za katero je registriran, absolutno nezdružljiv s funkcijo ustavnega sodnika, ker onemogoča nadzor nad tem, katere dejavnosti, s kom in v kakšnem obsegu sodnik izvaja.