V Franciji je veliko prahu dvignila novica, da je lani 65-letni Carlos Tavares, glavni direktor Peugeot-Citroëna, zaslužil kar 36 milijonov evrov. Pravzaprav gre za direktorja koncerna Stellantis, v katerem so še Fiat, Opel, Chrysler, Alfa Romeo, Lancia, Maserati, Jeep .... Mnogi Francozi so nad takšno plačo toliko bolj šokirani, ker ravno zdaj vlada, soočena s hudimi javnofinančnimi težavami, zahteva od Francozov zategovanje pasu.

Carlos Tavares se je rodil na Portugalskem v revni družini. Rad pripoveduje o tem, kako za pot v šolo ni imel denarja za avtobus, zato se je obesil zadaj in se peljal, ne da bi plačal. Zdaj pa je postal najbolje plačani direktor v avtomobilski industriji na svetu, tudi pred »kolegoma« iz General Motorsa in Forda, ki zaostajata za okoli deset milijonov evrov.

Tavares takole zagovarja svojo velikansko plačo: »Osemdeset odstotkov plače je glede na uspešnost Stellantisa.« Hoče reči, da zelo dobro vodi ta koncern. Pravzaprav je to res vse od leta 2014. Prav on je v zadnjih desetih letih na spektakularen način rešil Peugeot-Citroën iz rdečih številk. Še leta 2013 je ta francoski proizvajalec avtomobilov drsel proti stečaju. Brez Tavaresa bi morda Peugeot-Citroën povsem izginil, leta 2021 pa ne bi nastal Stellantis z združitvijo Peugeot-Citroëna in Fiata. Sicer se je lani, ko je prodal 6,5 milijona vozil in imel dobiček v višini 18 milijard evrov, Stellantis prebil na četrto mesto na svetu med proizvajalci avtomobilov, za Toyoto, Volkswagnom in Hyundaijem. Stellantis ima tudi dobro izhodišče za proizvodnjo električnih avtomobilov in se zelo temeljito pripravlja na leto 2035, ko v EU ne bo več mogoče prodajati novih avtomobilov na bencin in dizel. A menda Tavares preveč stavi na drage avtomobile.

O tem, da se lani za 56 odstotkov poveča Tavaresova plača, so glasovali delničarji, med katerimi je pomembna družina Agnelli, nekdanja lastnica Fiata, šest odstotkov delnic ima tudi francoska država. Pri določitvi plače je bil odločilen predlog upravnega sveta, v katerem pa sedijo Tavaresovi prijatelji. Od teh 36 milijonov evrov Tavaresovega zaslužka je deset milijonov nagrade za uspešno združitev s Fiatom in Oplom v zadnjih letih. Ni bilo namreč zapiranja tovarn v novonastalem Stellantisu. Mnogi so tej združitvi napovedovali težave in so se zmotili.

Stellantis ima zdaj vsega skupaj 270.000 zaposlenih, a le še 30.000 v Franciji. Še leta 2007 je imel Peugeot-Citroën v Franciji 70.000 zaposlenih. Tavares je večkrat dal vedeti, da je zaradi visokih francoskih plač proizvodnja v Franciji predraga. Povprečna plača zaposlenih Stellantisa v Franciji je v letu 2023 znašala 70.400 evrov, kar je 9,4 odstotka več kot leta 2022.

Mbappe zasluži več, drugi direktorji manj

A če je lanska Tavaresova plača za mnoge Francoze šokantna, jih ne moti, da je nogometaš Kylian Mbappé lani zaslužil trikrat več kot on, to je 113 milijonov evrov. Sicer ima Paris Saint-Germain z njim neposredno dobiček, saj marsikdo samo zaradi njega pride na nogometno tekmo, medtem ko nihče ne kupi avta znamke Peugeot ali Citroën zaradi Tavaresa.

Dodajmo, da je imel Luca de Meo, glavni direktor Renaulta, ki ima 170.000 zaposlenih, lani le 5,3 milijona evrov zaslužka. Ali je torej Tavares sedemkrat več vreden? Patrick Pouyanné, glavni direktor naftne multinacionalke TotalEnergies, ki ima v Franciji največ dobička, pa je lani zaslužil osem milijonov evrov. Tavares ima izjemno visoko plačo zlasti glede na direktorje francoskih javnih podjetij, ki jim zakon omejuje letni zaslužek na 450.000 evrov. Med temi so izjemno dobri direktorji in tisti na čelu največjih javnih podjetij nimajo dosti manj izzivov kot Tavares, ki pa ima 80-krat višjo plačo. Skratka, plača nikakor ni odraz vloženega dela in odgovornosti.

Francoska levica zdaj želi pripraviti zakon, ki bi omejil velike razlike v plačah v enem podjetju. Tavares ima 500-krat večjo plačo, kot je povprečna v Stellantisu v Franciji. To je toliko bolj šokantno zdaj, ko se v Franciji vsi sprašujejo, kdo bo nosil glavno breme pri odpravljanju velikanskega proračunskega primanjkljaja, ki je lani dosegel 5,5 odstotka BDP. Bodo to brezposelni, upokojenci, bolniki, zasebna podjetja, lokalne skupnosti (občine, regije) ali zaposleni v javnem sektorju? Ekonomisti menijo, da bi to morali biti upokojenci, ki v Franciji živijo zelo dobro. A to so pomembni volilci, predvsem volilci vladne večine, junija pa so evropske volitve.