Vsak si domovino lahko predstavlja po svoje. Nekdo jo bo razumel kot rojstni kraj, drugi kot kraj šolanja, za nekoga je domovina tam, kjer ima družino, prijatelje, za tretjega okolje, kjer lahko govori slovensko. A kot je poudaril Igor Potočnik, predsednik Združenja veteranov 90–91 mesta Ljubljane in bivših ljubljanskih občin, je morda tista prava domovina tam, kjer lahko združimo vse. Obenem pa tudi spomnil, da ni tako od vekomaj. »Zato je prav, da najmlajši državljani Slovenije poznajo pot do tega, da lahko živimo v samostojni in neodvisni Sloveniji,« je ob zaključku letos že 16. literarnega tečaja še dodal Potočnik.
Nagradili najboljša literarna dela
Člani Združenja veteranov 90–91 mesta Ljubljane in bivših ljubljanskih občin so v sodelovanju z osnovno šolo Vič že šestnajsto leto izpeljali literarni natečaj Moja rodna domovina. Vsako leto se na razpis odzovejo osnovne šole iz vse Slovenije, tudi iz zamejstva. Letos so prejeli nekaj manj kot dvesto del, najboljše prispevke pa so tudi nagradili na proslavi, ki je minuli konec tedna potekala v dvorani Konservatorija za glasbo in balet na Ižanski cesti. Dvajsetim avtorjem najboljših del so podelili medalje, 25 avtorjev pa je prejelo pisno priznanje in knjigo, v kateri so zbrana vsa nagrajena dela.
Še pred osrednjim dogodkom pa so na viški osnovni šoli priredili druženje z mentorji nagrajencev in jim podelili priznanja za mentorsko delo. Po uvodnem pozdravu in pesmi šolskega zbora smo v pogovor ujeli dva od nagrajencev z viške šole, Mio Vrečko in Andraža Štojsa, ki sta za natečaj ob pomoči mentorice Rahele Zupančič z veseljem poprijela za svinčnik in papir. »Zanimivo je, da so se na povabilo k sodelovanju na literarnem natečaju odzvali predvsem mlajši učenci od petega do sedmega razreda. Smo pa veseli, da smo tudi letos prejeli veliko prispevkov. Učenci razmišljajo zelo pozitivno, imajo radi Slovenijo, obenem pa sem prijetno presenečena nad njihovimi izdelki, predvsem kako so ubesedili svoja razmišljanja,« je povedala mentorica Zupančičeva. Sedmošolka Mia je letos na natečaju sodelovala že drugo leto. »Šele ob pisanju sem dejansko opazila, kako obsežne so bile poletne katastrofe. Res so bile neprijetne, ampak če združimo moči in si pomagamo, dobimo tudi nove prijatelje. Vesela sem, da si ljudje še vedno znamo pomagati, in zdaj vem, da lahko tudi sama pomagam,« je povedala učenka. Šestošolec Andraž je na natečaju sodeloval prvič, za svoje razmišljanje o vodi pa je prejel tudi medaljo. »Bolj kot vezni tekst so mi blizu verzi. In tudi ob morju sem rad, zato se z družino, s katero radi odkrivamo našo domovino, najraje zapeljemo do Obale,« je še povedal mladenič, ki se je po kosilu, ki so ga pripravili za vse nagrajence, na povabilo veteranov odpravil še na potep po Ljubljani in vožnjo z ladjico po Ljubljanici.
Odziv učencev odvisen od ravnateljev
Kot je povedal podpredsednik združenja ljubljanskih veteranov Slavko Skokić, gre za projekt, ki ga združenje že od samega začetka financira samo. »Projekt smo zagnali pred 16 leti na pobudo nekdanje ravnateljice osnovne šole Vič Ane Vehar. Najprej se je sicer obrnila na Zvezo slovenskih častnikov, ki ji je takrat predsedoval Miha Butara, a žal širše podpore ni dobila. Ker pa se je nam, združenju ljubljanskih veteranov, ideja zdela odlična, smo jo vzeli za svojo in se tudi osebno angažirali,« je povedal Skokić in med vrsticami še namignil, da je odziv na literarni natečaj v veliki meri odvisen od posluha ravnatelja šole.