Izredni nadzor po smrti dveh otrok s prirojeno srčno napako je odločitve, ki so jih o njuni obravnavi sprejemali v UKC Ljubljana, ocenil kot ustrezne. Izsledki so utrdili njihovo prepričanje, da so ravnali v najboljšem interesu otrok, je povedal strokovni direktor tamkajšnje pediatrične klinike Marko Pokorn.
Umrla otroka sta zdravljenje potrebovala zaradi sindroma hipoplastičnega levega srca. Gre za hudo prirojeno srčno napako, pri kateri se otrok rodi s slabo razvito ali nerazvito levo polovico srca, je pojasnil Pokorn. Slabi izidi zdravljenja so pri takšni prirojeni napaki pogosti. V nadzorni komisiji, ki je preverjala dogajanje v UKC Ljubljana, sta bila predstojnik oddelka otroške kardiologije v Gradcu Hannes Sallmon in predstojnik oddelka srčne kirurgije Medicinske univerze na Dunaju Daniel Zimpfer. Predsednik komisije je bil predstojnik kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja v UKC Ljubljana Nikola Lakič, ki pa po zagotovilih bolnišnice pri izdelavi mnenja ni sodeloval. Nadzor je pokazal, da so v bolnišnici otroka obravnavali po načelu medicinske stroke in da sta bili odločitvi o operaciji v tujini pravočasni. Po današnjih napovedih bodo prihodnji mesec znani še izsledki nadzora nad dogajanjem v otroški srčni kirurgiji, ki ga je odredila Zdravniška zbornica Slovenije.
Napotitev po dveh odhodih
Starši umrlih otrok so lani izrazili pomisleke glede obravnave otrok v UKC Ljubljana, kjer so ju sprva zdravili. V kliničnem centru je laninehal delovati češki kirurg Roman Gebauer, kasneje je odšel še domači kirurg Miha Weiss; ostal je kirurg Igor Šehić. V obdobju, ko niso več računali na Gebauerja in Weissa, hkrati pa so se šele dogovarjali o ponovnem sodelovanju s kirurgom Janezom Vodiškarjem, ki je v preteklosti že delal pri njih, so se v UKC Ljubljana zanašali tudi na zunanjo pomoč.
Aisha Nur je imela deset mesecev, ko je umrla po operaciji v Izraelu, Luka pa osem. Oba otroka je operiral David Mishaly, ki je pred leti operacije opravljal tudi v Sloveniji. V izraelskem centru so bili zdravljenje otrok s hudo obliko prirojene srčne napake pripravljeni prevzeti kljub skrbem glede njegovega uspeha, so lani povedali v UKC Ljubljana. Starša Aishe Nur sta danes v pogovoru za N1 povedala, da strokovni nadzor odgovorov na vprašanja, ki so zanju najbolj pereča, ni podal. Želela bi si, da bi njuno hčerko na operacijo v tujino napotili prej.
Dolgoletno iskanje trajnih rešitev
Težave programa ljubljanske otroške srčne kirurgije so se vrstile vse od izgube »stalnega« kirurga leta 2007. Mednarodna nadzorna komisija, ki je leta 2015 pod drobnogled vzela dolgoletne težave programa, je naštela več možnih poti naprej. Najboljša bi bila zaposlitev vsaj dveh izkušenih kirurgov in vzpostavitev centra z vsaj 250 operacijami na leto, je ugotavljala komisija. Hkrati je bilo bilo vseskozi jasno, da je takšen scenarij, ki bi vključeval tudi zdravljenje otrok iz drugih držav, vsaj kratkoročno malo verjeten.
Janez Vodiškar, ki trenutno vodi ljubljanski center za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, sicer pa dela v Nemčiji, v UKC Ljubljana za zdaj prihaja dvakrat na mesec. Po besedah generalnega direktorja UKC Marka Juga si želijo, da bi v Sloveniji deloval stalno. »Če bi bila na strani Slovenije pripravljenost, verjamem, da bi se tudi dr. Vodiškar z veseljem vrnil,« je ocenil.
»Pacienti potrebujejo stalnega zdravnika. Po vseh teh letih bi bilo prav, da se to reši,« je poudarila ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. Težave otroške srčne kirurgije so bile vseskozi zlasti kadrovske, je izpostavila, idej, kako jih rešiti, pa je bilo doslej že veliko. Starši obolelih otrok so vseskozi dobivali zagotovila o iskanju trajnih rešitev, je spomnila, a so se tovrstni načrti že velikokrat izjalovili.