Koalicija stranke SDP, katere premierski kandidat je bil Milanović, je na sredinih volitvah zbrala 42 poslanskih sedežev in osvojila drugo mesto za vladajočo HDZ z 61 sedeži. Za večino je potrebno zbrati 76 glasov v parlamentu, SDP pa si za to aktivno prizadeva. Če bi ji uspelo, kar je glede na razmerja moči med strankami sicer zelo manj verjetno, pa bi mandatar lahko postal Milanović - ki bi kot predsednik države mandat podelil samemu sebi.
Ustavno sodišče pa zdaj pravi, da se to ne more zgoditi. »Pravočasno smo ga opozorili, naj odstopi, če želi kandidirati na volitvah. Zdaj je konec. Ne more več biti mandatar za sestavo vlade, če pa bi takšen mandat dobil, bi ustavno sodišče sprejelo posebno odločitev. Sam se je postavil v položaj, da ne more biti mandatar,« je dejal Šeparović, ki je na čelu sodišča od leta 2016.
Oster odziv SDP
Odločitev ustavnega sodišča je najprej naletela na ostre kritike SDP pa tudi od ponekod drugod. Predsednik SDP Peđa Grbin je dejal: »Kar so naredili, je sramota, pod vsako kritiko. To je sramota in državni udar. Na vse nas so se poscali. Odločili so se, da lahko spremenijo, karkoli se jim zahoče, ne glede na to, za koga so ljudje glasovali. Naj kar takoj skličejo še eno sejo in odločijo, kot so tudi hoteli: edini premier je lahko Plenković,« je dejal Grbin. Odločitev ustavnega sodišča je izkoristil za ponovljen poziv ostalim strankam, naj se združijo in preprečijo novo vlado stranke HDZ in »njene bande«.
Milanović je v prvem odzivu objavil fotografijo Šeparovića, ki sedi na pijači z ministrom iz vrst HDZ in še dvema osebama.
Profesor na pravni fakulteti Vedran Đulabić je na družbenih omrežjih zapisal, da »je to, kar počne ustavno sodišče v sedanji zasedbi, nezaslišano. Že davno so prestopili meje svojih pristojnosti.«
Strokovnjakinja za ustavno pravo Sanja Barić je za Večernji list dejala, da se je v državi z vladavino prava potrebno držati odločitev ustavnega sodišča, ter dodala, da so se vsi že prej zavedali problema ravnanja Milanovića.
Aktualni pravosodni minister Ivan Malenica je dejal, da je bilo med kampanjo očitno Milanovićevo kršenje ustave in da se je ustavno sodišče na to zdaj pač odzvalo.
"Sam se je spravil v ta položaj"
Odločitev ustavnega sodišča je prinesla nov element v nenavadno kampanjo Milanovića, ki je sredi marca povsem nepričakovano napovedal, da bo neodvisni in nestrankarski kandidat na listi stranke SDP, da pa s predsedniškega položaja ne bo odstopil do časa po volitvah To je takoj sprožilo številna vprašanja in ustavno sodišče se je oglasilo nekaj dni kasneje. 18. marca je zapisalo, da je kandidatura predsednika države na seznamu katere koli stranke ali neodvisne liste nezdružljiva z njegovim ustavnim položajem in načelom delitve oblasti. Odločilo je tudi, da v javnosti ne sme nastopati kot kandidat za premierja.
Milanović je takrat ostro napadel ustavno sodišče, rekoč da je »kot avtomobilski odpad – včasih je nečemu služilo, zdaj ničemur več«. Med kampanjo je nadaljeval z izjavami, da je kandidat za premierja, ter očitno ravnal v nasprotju z marčevsko odločitvijo ustavnega sodišča. Zato je to zdaj sporočilo, da ne more biti premier. »Predsednik republike je od začetka volilne kampanje do njenega konca večkrat javno izjavil, da ne bo spoštoval opozorila iz 18. marca, in ga redno kršil z večkrat ponovljenimi izjavami, da sodeluje v kampanji in to kot bodoči predsednik vlade, ob tem pa predstavljal politični program in člane svoje bodoče vlade,« piše sodišče in navaja, da je bil Milanović na ta način udeleženec v kampanji za parlamentarne volitve, kar po ustavi ne sme biti. S tem »se je spravil v položaj, da ne more biti ne mandatar za sestavo bodoče vlade ne predsednik vlade,« je sklenilo trinajstčlansko sodišče.
