Kaj želi ministrstvo doseči s prenovljenim Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom?
Uvodoma naj poudarimo, da posodobljeni Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) ni dokument ministrstva, ampak gre za dokument, s katerim bo Slovenija prispevala k doseganju skupnih podnebnih in energetskih ciljev na ravni EU in širše na globalni ravni. Poleg MOPE pri pripravi dokumenta sodelujejo številna druga ministrstva, strokovno podporo zagotavljata dva izjemno široka in strokovno močna konzorcija (za NEPN in za okoljsko presojo), vzporedno pa si prek številnih aktivnosti že dve leti prizadevamo za čim širše vključevanje splošne in strokovne javnosti. Seveda, vseh pripomb in predlogov vedno ni mogoče upoštevati, a prizadevamo si za čim širšo razpravo. Podnebna znanost, pretekli intenzivni vremenski dogodki in tudi politične zaveze na energetsko-podnebnem področju nas zavezujejo k hitremu in učinkovitemu ukrepanju pri naslavljanju podnebnih sprememb – tako kar se tiče blaženja kot tudi prilagajanja na podnebne spremembe. Zaradi nujnega hitrega ukrepanja moramo do leta 2030, kar v energetiki pomeni – danes, storiti čim več na področju uvajanja obnovljivih virov energije. Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo načrtujemo, da bomo s prenovljenim NEPN do leta 2030 dosegli vsaj 30- do 35-odstotni delež rabe obnovljivih virov energije. Ker pa se na ravni EU cilji že zvišujejo, to od nas zahteva še bolj konkretno ukrepanje za dosego ambicioznih ciljev. Ministrstvo mora v svojem odzivanju na podnebno krizo proaktivno delovati tudi na področju varčevanja z energijo, njene učinkovite rabe.
Imate občutek, da se javnost dovolj zaveda pomena izkoriščanja obnovljivih virov energije?
Rezultati raziskave javnega mnenja, ki je bila na reprezentativnem vzorcu izvedena septembra 2022, je glede percepcije OVE in njihove trajnosti pokazala, da največ prebivalcev Slovenije, blizu 90 odstotkov, percipira veter in sonce kot trajnostna vira energije. Vodo in hidroelektrarne kot trajnostne vidi 10 odstotkov manj prebivalcev, skupaj 80 odstotkov. Drugi viri imajo nižji delež.
Po drugi strani pa Slovenija po izrabi obnovljivih virov energije (OVE), zlasti sonca in vetra, zaostaja za drugimi državami članicami Evropske unije (EU). V letu 2023 smo sicer dosegli premike na področju rabe sončne energije, saj smo imeli izredno rast v sektorju sončnih elektrarn: skupne kapacitete smo povišali s 690 na več kot 1.100 MW konec leta 2023. Rast proizvodnih kapacitet sončnih elektrarn v letu 2023 je bila, gledano na prebivalca, najvišja med vsemi državami v EU. Vendar pa moramo še precej narediti predvsem pri rabi vetrne energije, kjer smo med zadnjimi v EU. Probleme imamo predvsem pri umeščanju projektov v prostor, pri določenih projektih je tudi precej nasprotovanja lokalnega prebivalstva.
Za nas kot državo je izkoriščanje lastnih virov še posebej pomembno, saj s tem zmanjšujemo odvisnost od uvoza, kajne?
Seveda. Na splošno gledano, če v Sloveniji zagotovimo kombinacijo čim več vrst tehnologij za domačo proizvodnjo energije, ki temeljijo na obnovljivih virih – sončne, vetrne, hidro, geotermalne in biomase – lahko zmanjšamo odvisnost od uvoženih fosilnih virov, hkrati pa razpršene tehnologije zagotavljajo domačo oskrbo z nizkoogljično in cenovno dostopno energijo.
Vetrnice torej še vedno niso naletele na želeni odziv. Česa se ljudje bojijo? In kaj je treba poudariti na tem mestu?
Razlogi za to so različni, v nekaterih primerih so izbire lokacij s strani investitorjev ne-optimalne, v nekaterih primerih pa gre za nasprotovanje posegom v lokalnem okolju. Del teh ovir bi lahko investitorji naslovili z vključevanjem lokalnega prebivalstva v projekt – torej, da bi se projekti izvedli na skupnosten način: ali v obliki skupnostne samooskrbe ali pa v obliki skupnostnega (so)financiranja in vlaganja v projekt, pri čemer bi finančne koristi imeli tudi lokalni prebivalci.
Zaradi nekaterih preteklih neuspešnih projektov se je vzpostavila izrazito negativna konotacija umeščanja in ustreznosti načrtovanih lokacij za vetrne elektrarne, čeprav je javno mnenje na splošno zelo naklonjeno izkoriščanju vetrne energije. Vendar pa se potem, na ravni mikrolokacije velikokrat pojavi nasprotovanje, tudi zaradi NIMBY (not in my back yard – »ne na mojem dvorišču«) efekta.
V nekaterih primerih postopkov umeščanja se izkazuje, da se morda res poskuša umeščati na ne najbolj ustrezne oz. optimalne lokacije s stališča družbene sprejemljivosti teh projektov, kot tudi s stališča konfliktnosti z naravovarstvenimi režimi. V takšnih primerih umeščanje najbrž ne bo uspešno zaključeno. Elemente tveganja za umeščanje OVE predstavljajo omejitve, ki so vezane na različne varstvene kategorije, kot so območja Natura 2000 in zavarovana območja. Druge omejitve so lahko vezane na površinske in podzemne vode, poplavno ogrožena območja, krajino, kulturno dediščino, varovalne gozdove ter kmetijska zemljišča. Dodatno možnosti za izrabo vetrne energije zmanjšuje zelo razpršena poselitev, saj je v Sloveniji stopnja urbanizacije nizka, kar 45 odstotkov vseh gospodinjstev biva na podeželju, kar je precej višje od povprečja EU (23 odstotkov).
Pridobivanje električne energije iz OVE bo mogoče le pod pogojem doseganja nacionalnega konsenza o razmerju med varstvenimi režimi in samooskrbo prebivalstva s strateško pomembnimi viri (voda, hrana in energija). Veter je ob soncu naša druga največja naravna danost, ki jo zelo slabo izkoriščamo. V Sloveniji namreč ustvarimo le 0,06 odstotka celotne proizvodnje električne energije s pomočjo vetra. Za primerjavo, leta 2022 so z vetrno energijo pokrili 16 odstotkov celotne rabe električne energije v EU, po podatkih Eurostata pa je vetrna energija predstavljala več kot 37 odstotkov celotne električne energije, proizvedene iz OVE v EU. Tehničnega potenciala vetrne energije imamo v državi več, kot porabimo električne energije na letni ravni, vendar ga v celoti niti ni potrebe izkoristiti, obenem je velik del tega potenciala na neustreznih lokacijah. Še vedno pa nam ostajajo določene lokacije, kjer bi bilo izkoriščanje vetrne energije smotrno in kjer ne bi prihajalo do konfliktov z varstvenimi režimi. Trenutno smo v fazi priprave javnega naročila za Tematski akcijski program za potencialna prednostna območja za sonce in veter, ki bo pokazal ustrezna območja za umeščanje vetrnic. Sprejeta je bila Uredba o enkratnem nadomestilu za občino za spodbujanje uvajanja vetrnih proizvodnih naprav, s katero želimo spodbuditi občine k aktivnostim na tem področju. Na voljo so tudi finančne podpore za vetrne projekte, trenutno v sklopu Borzenovega javnega poziva za naložbene pomoči za OVE, v pripravi pa so dodatni javni razpisi.
Hidroelektrarne so ključni del domače energetske preskrbe, pa vendar imamo pri soncu največ priložnosti, drži?
Slovenija prepoznava pomen hidroenergije za razogljičenje elektroenergetskega sektorja in prednosti hidroelektrarn (HE), kar je zlasti izrazito pri zagotavljanju sistemskih storitev. S tem HE omogočajo tudi večje vključevanje drugih elektrarn na OVE, kot so sončne in vetrne elektrarne. Zagotovo pa imamo največje priložnosti in tudi potencial za večjo rabo sončne energije. S pomočjo sonca trenutno proizvedemo dobrih 7 odstotkov električne energije. V zadnjih nekaj letih smo pri nas priča izrazitemu porastu sončnih elektrarn, ki je predvsem posledica nižjih cen tehnologije, privlačnih finančnih spodbud in ozaveščenosti prebivalcev kot posledice energetske krize. Zgolj v letu 2023 jih je bilo postavljenih še za več kot 400 MW, tako da je konec lanskega leta skupna inštalirana moč sončnih elektrarn že presegla mejo enega GW. V trenutnem predlogu posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta je zapisano, da naj bi sledili tej dinamiki rasti proizvodnih kapacitet na letni ravni, s čimer bi do leta 2030 prišli na približno 3500 megavatov kapacitet sončnih elektrarn.
Na katerih točkah prihajate domačim uporabnikom energije naproti; subvencije, nasveti, olajšave?
V ta namen je ministrstvo v zadnjih letih naredilo pomembne korake pri nadgradnji zakonodaje, poenostavitvi postopkov in povečanju finančnih spodbud za gradnjo infrastrukture za izrabo sončne in vetrne energije ter druge OVE. Poleti 2023 je bil sprejet Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), ki določa potencialna ter predpisana prednostna območja za fotonapetostne in vetrne naprave, obenem pa odstranjuje določene absolutne prepovedi umeščanja fotonapetostnih in vetrnih naprav na določena zemljišča. S tem smo naredili korak naprej pri lažjem in bolj strateškem umeščanju. Na področju financiranja OVE ukrepov so v teku nekateri odprti javni razpisi in pozivi za sofinanciranje OVE projektov, še več jih je v pripravi.
