V Vintgarju in Tolminskih koritih so lani denimo že omejili dnevno število obiskovalcev. V prihodnje je to pričakovati še na kakšnem naravnem spomeniku v Triglavskem narodnem parku in še kje. »Na tak način se izognemo negativnim vplivom na naravni spomenik, da naravni spomenik ne izgubi glavnega razloga, zakaj ga obiskujemo. Sicer si žagamo vejo, na kateri sedimo,« ocenjuje Tomi Brezovec, poznavalec turizma in profesor na Fakulteti za turizem – Turistici v Portorožu. Koliko obiskovalcev destinacija še prenese, kolikšna je njena nosilna zmogljivost, sta pomembna podatka. Koliko ljudi gre lahko v Sečoveljske soline, da ostanejo soline, koliko obiskovalcev se lahko sprehaja po soteski Vintgar, da imajo kaj od tega? Ne nazadnje Slovenija stavi na zeleni turizem, ta pa z množičnim turizmom ne gre skupaj.
V Javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP) pravijo, da se zadnja leta intenzivno ukvarjajo s spremljanjem stanja obiska. Avtomatski števci pohodnikov na primer kažejo, da je v poletnih mesecih (julij, avgust) v povprečju več kot 500 pohodnikov na dan pri slapu Peričnik, Jezercih nad Konjščico, Bohinjskem jezeru, v Lepeni, pri Martuljških slapovih, v Tamarju. Na leto na teh lokacijah naštejejo več kot 50.000 pohodnikov.
»Narašča tudi obremenjenost Triglavskega narodnega parka in okolice z motornim prometom, v destinaciji Julijske Alpe se povečuje število prenočitvenih zmogljivosti. V Triglavskem narodnem parku že zdaj usmerjamo obiskovalce od najbolj obremenjenih točk k manj obremenjenim in jih ozaveščamo o načinu obiska, ki ohranja naravo,« so poudarili v TNP.
Prihajajo števci za gnečo
Na vprašanje, kje je v prihodnje – podobno kot že velja v Vintgarju in Tolminskih koritih – pričakovati omejitve števila obiskovalcev, odgovarjajo, da lahko dostop do naravnih vrednot ali posameznih delov narodnega parka omeji minister za naravne vire in prostor na podlagi strokovne ocene o ogroženosti. Če se izkaže, da bi ogledovanje ali obiskovanje dela narodnega parka lahko povzročilo nevarnost za ohranitev naravnih vrednot, rastlinskih ali živalskih vrst in njihovih habitatov, habitatnih tipov ter kulturne dediščine.
Način omejevanja obiska določa načrt upravljanja TNP: »Med izvajanjem prvega načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka bo izdelana ocena nosilnih zmogljivosti posameznih območij narodnega parka, ki bo podlaga za opredelitev območij, katerih obiskovanje ne bo dovoljeno oziroma bo omejeno. Prednostno se bodo preverila območja, ki so najranljivejša in hkrati obremenjena z velikim sezonskim obiskom (Triglavsko pogorje, skleda Bohinjskega jezera, Pokljuka, območje prelaza Vršič).«
Torej lahko omejitev obiska določi samo pristojni minister, podlaga za to pa je ocena ogroženosti in izračun nosilne zmogljivosti posamezne naravne vrednote. V Sloveniji nimamo izkušenj pri izdelavi konkretnih nosilnih zmogljivosti za obiskovanje naravnih vrednot. V TNP so metodologijo za izračun nosilne zmogljivosti razvili s pomočjo strokovnih člankov iz mednarodnega prostora. Doslej so jih izračunali za sotesko Vintgar, slap Savica, Tolminska korita, korita Mostnice, izvir Soče, Pokljuško sotesko, Martuljške slapove in slap Peričnik. Po opažanjih TNP je nosilna zmogljivost v nekaterih najbolj obremenjenih poletnih dnevih presežena pri slapu Savica in slapu Peričnik.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Bomo nekoč živeli 600 let?
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako znanstveniki odkrivajo zanimive podrobnosti o staranju, kako so slovenski ribiči v našem morju od hrvaške policije dobili že za več kot tri milijone evrov glob, kako sta končali Titanikovi sestri, ladji Olympic in Britannic, zakaj so lahko piki žuželk smrtno nevarni, kako je v zadnjem času tudi pri nas vse več primerov hladnokrvnih umorov, v kolikšni meri je slovensko gospodarstvo odvisno od nemškega ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
