Družinski zdravniki so namreč v ponedeljek v javnem pismu opozorili, da jih skrbijo pozivi k zvišanju števila opredeljenih pacientov na družinskega zdravnika, saj zaradi pomanjkanja časa že zdaj bolnikov ne morejo ustrezno obravnavati. Pozivajo tudi, da je nujno razširiti mrežo in privabiti nove zdravnike v družinsko medicino, saj jih je »kronično premalo«.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides v odzivu izpostavlja, da družinske zdravnice in zdravniki v pismu opozarjajo na to, kar sami opozarjajo že ves čas, namreč da javni zdravstveni sistem, kot ga imamo trenutno, ni vzdržen in je na meji kolapsa. Želijo si, da bi bili zdravniki in celotno zdravstveno osebje bolj slišani, ko opozarjajo na težave zdravstvenega sistema, kot so denimo spoštovanje standardov in normativov, delo po evropskem delovnem času »in še bi lahko naštevali«.
»Trenutna vlada je ob zaprisegi reformo zdravstva postavila za prioriteto svojega mandata, a skoraj dve leti kasneje od te reforme ni nič. Ostale so le prazne obljube,« so ponovno izpostavili. Zato menijo, da je poteza zdravnic in zdravnikov primarija predvsem dobronamerna, da javnosti predstavijo realno stanje javnega zdravstva. »Pri tem jih podpiramo in upamo, da bodo slišani,« so še zapisali.
Tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović meni, da je prav, da so družinski zdravniki napisali javno pismo. »V javnosti je namreč slišati popolnoma nesmiselne populistične predloge, da bi bilo treba število glavarinskih količnikov povečati,« je dejala.
Več glavarinskih količnikov namreč pomeni večje število obiskov v ambulantnem dnevu, kar pomeni, da je vsakemu bolniku namenjenega še manj časa, je pojasnila. To ne bo vodilo do boljše obravnave bolnikov na primarni ravni, ampak bo iz zdravnika naredilo »samo nekega administratorja«, ki bo bolniku napisal le napotnico in recept, meni. »To pa nikakor ni namen družinske medicine,« je opozorila.
Ob tem opozarja, da odgovornosti za slabo organizacijo sistema ne moremo prenesti na družinskega zdravnika, »ki bo pa vendarle odgovoren za to, kaj je z bolnikom naredil v treh minutah, čeprav je vsakomur jasno, da v treh minutah ni mogel opraviti pregleda«. Tako »populistične izjave nekaterih ljudi, ki imajo izkušnje s slovenskih zdravstvenim sistemom«, označuje za skrajno neprimerne. »In preprečujejo mladim zdravnikom, da bi se odločili za tako delo,« je prepričana.
Medtem pa stavka zdravniškega sindikata Fides traja že dobre tri mesece, od 15. januarja in je postala najdaljša zdravniška stavka v Sloveniji doslej. Fides zahteva ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom. Stališča glede stavkovnih zahtev sta vlada in Fides skušala zbližati tudi z mediacijo, a sta 9. aprila sporočila, da je bila ta neuspešna. Pogajanja bodo tako nadaljevali 25. aprila.