Sistem dolgotrajne oskrbe se zaradi nakopičenih nerazrešenih težav že dlje časa razkraja do te mere, da se lahko vsak čas zlomi, vladni ukrepi pa so prepočasni, pomanjkljivi in pripravljeni brez sodelovanja strokovne javnosti, opozarjajo v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Prazne postelje in omejevanje sprejemov
Največja težava je kadrovska kriza, na kar opozarjajo že dolgo, a se je v zadnjih dveh letih samo še poglobila, glede na pričakovano večje število upokojitev v prihodnjih dveh do treh letih pa bo kvečjemu še huje. »Po podatkih naše ankete ima danes že vsak četrti dom starejših prazne postelje. To se nam zdi zelo alarmantno,« pravi Valerija Lekić Poljšak, predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Praznih postelj naj bi bilo po ocenah trenutno več kot 600. Če že ne zmanjšujejo števila postelj, pa domovi omejujejo sprejeme le na uporabnike, ki so še pokretni in ne potrebujejo večjega obsega storitev. »Gre za skrajen ukrep, vendar se mu ni več mogoče izogniti, če želimo v domovih zaščititi obstoječe zaposlene, stanovalcem pa zagotoviti varno in kakovostno oskrbo in zdravstveno nego,« pravi Lekić Poljšak.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost so že pred časom pripravili predlog interventnega zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev, ki prinaša primer kadrovske štipendije, sofinanciranje prekvalifikacij, dodatna usposabljanja, vključevanje prostovoljcev, tujcev, posodobitev delovnih procesov … Kljub nujnosti hitrega ukrepanja je predlog zakona že od januarja v medresorskem usklajevanju na vladi, kar po mnenju skupnosti kaže, da skrb za starejše za vlado ni prioriteta. Za obdobje štirih let zakon predvideva skupno 9,4 milijona evrov, kar je »sramotno« nizka številka. Direktiva EU je zahtevala od vseh članic, da predvidijo tovrstne rešitve. Avstrija je, za primerjavo, samo lani za ta namen predvidela 500 milijonov evrov.
Potrebovali bi dodatnih 3600 zaposlenih
V zavodu opozarjajo, da zakon krize ne bo rešil, saj manjkata dva ključna ukrepa: dvig plač ter povečanje kadrovskega normativa za izvajanje zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije. Kljub vladnim zavezam se ni zgodilo še nič. Za kakovostno in varno izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije bi izvajalci potrebovali dodatnih 3600 zaposlenih, s čimer bi lahko zagotovili tudi delovne pogoje, v katerih delavci ne bi izgorevali in zapuščali poklica, uporabniki pa dobili storitve, ki jih potrebujejo. »Danes dobijo le najnujnejše od najnujnejšega. Naši uporabniki danes pričakujejo, da se bodo vsak dan oprhali, obrili in poskrbeli za osnovno higieno, pa to žal ni več mogoče, pač po so lahko veseli, če jim to storitev omogočimo enkrat do dvakrat na teden. In potem govorimo o dostojni oskrbi starejših?« je nazorna Lekić Poljšak.
Kopičenje izgube onemogoča razvoj
Druga velika težava so prenizke cene oskrbe in zdravstvene nege, zaradi česar je vse bolj ogroženo poslovanje zavodov. Lansko leto je v rdečih številkah končalo že več kot 40 odstotkov domov, medtem ko je bilo leto pred tem takšnih približno četrtina. Domovi so sicer aprila izvedli redno uskladitev cen, vendar pa zaradi vladnega omejevanja cen to zopet ne bo dovolj za pokritje vseh stroškov, ki so se močno povišali. »Ne želimo dviga oskrbnin in cen pomoči na domu, saj bi to uporabnike še dodatno udarilo po denarnicah, pač pa bi si želeli, da sredstva za pokritje razlike zagotoviti država iz proračuna,« predlagajo.
V Skupnosti se bojijo, da bo novi zakon o dolgotrajni oskrbi težave le še poglobil. Samo zagotovitev dodatnega vira financiranja (nov prispevek za dolgotrajno oskrbo) namreč ne bo dovolj, če zakon ne bo ustrezno vsebinsko dodelan. Kritični so, ker posvetovalna delovna skupina za področje dolgotrajne oskrbe ni bila vključena v oblikovanje predlogov in pripravo pravilnikov za zakon.
»Obstaja velika nevarnost, da bodo pravice, ki naj bi jih prinesel nov sistem dolgotrajne oskrbe, ostale zgolj mrtva črka na papirju, kar se že dogaja s pravico do oskrbovalca družinskega člana,« opozarja Denis Sahernik, sekretar skupnosti. Tudi vsebina pravice do dolgotrajne oskrbe na domu bi morala biti že dobro dodelana, če naj res stopi v veljavo do julija 2025, a ni.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost so v skopem odzivu zapisali, da se z ugotovitvami skupnosti strinjajo in da so z njimi pri reševanju izzivov redno v stiku. Ponovili so, da je bilo področje socialnega varstva 30 let zapostavljeno, da je situacija pereča, a da z aktualno vlado ureditev dolgotrajne oskrbe prvič dobiva sistemske temelje.