Postopek imenovanja komisarja v Sloveniji trenutno ni dober, slovenska politika pa pri tem vsakič znova pade na zrelostnem izpitu, je na tiskovni konferenci dejal podpredsednik NSi. »Kažejo se vedno znova neka politična preigravanja, dogovori v ozadju, boj za politični prestiž,« je ocenil.
Med drugim je opozoril na »nezadovoljstvo koalicijskih partnerjev«, potem ko je Svoboda minuli teden na festivalu stranke za kandidata predlagala Tomaža Vesela. Njeni koalicijski partnerici SD in Levica sta po lastnih navedbah za to izvedeli iz medijev. V odzivu sta sporočili, da gre težko za skupnega kandidata koalicije. Kot je dejal Cigler Kralj, se NSi ob vložitvi predloga zakona sicer ne opredeljuje glede kandidata Svobode.
»Slovenija je majhna država, za majhno državo članico EU je ključno, da so vsi predstavniki Slovenije na evropski ravni med seboj povezani in na drugi strani, da imajo tudi visoko podporo in stik z ljudmi, s svojimi volivci,« je poudaril Cigler Kralj in pojasnil, da je NSi zato v predlogu predvidela, da bi vlada kandidata predlagala na način, da bi morala pri tem dobiti soglasje večine oz. najmanj petih slovenskih evroposlancev, saj so ti neposredno izvoljeni.
Po njegovih besedah Slovenija s takim postopkom ne bi bila prva v EU, saj podobnega že prakticirajo v Litvi. Na vprašanje, zakaj so se za predlog zakona na to temo odločili sedaj, pa je Cigler Kralj dejal, da se jim je zdelo, da je zdaj to najbolj aktualno in da lahko zajamejo najširši del strokovne ter siceršnje javnosti.
Predlog je podprla evropska poslanka Ljudmila Novak (EPP/NSi). Po njeni oceni bi se namreč tako kandidatu med drugim povečala kredibilnost, saj so evroposlanci neposredno izvoljeni. Pri tem je izpostavila, da so identičen predlog v NSi dali že pred leti.
Dodala je, da so evropski komisarji načeloma zastopniki celotne EU in niso vezani samo na svojo državo, ter izrazila upanje, da se bo zaradi predloga v DZ vnela razprava o postopku izbire oz. o tem, kaj pomeni, če nekoga predlaga zgolj ena stranka, ali pa če ima ta podporo tako koalicije kot poslancev Evropskega parlamenta.
Tudi ona je poudarila, da pri tem ne gre za opredeljevanje do kandidata Svobode, ampak za razpravo o načinu njegove izbire.
Koordinatorica Levica Asta Vrečko je v odzivu dejala, da je predlog zakona »verjetno še ena izmed predvolilnih potez« opozicije. »Spomnimo se tudi njihovih pobud glede različnih referendumov, ki niso imeli nobene osnove ali so bili pravzaprav celo zelo sovražno in diskriminatorno nastrojeni,« je dejala.
Kljub temu je dodala, da so se v Levici glede postopka imenovanja evropskega komisarja pripravljeni pogovarjati o tem, ali obstaja neka možnost izbire, ki bi bila bolj demokratična. Vendar pa je po njenih besedah za junijske evropske volitve edini možen način ta, ki je že sprejet, da torej komisarja potrdi vlada.
Pojasnila je tudi, da se glede kandidata na ravni koalicije še niso pogovorili in da so možnosti - ali da podprejo Vesela ali pa predlagajo svojega kandidata - še odprte.
