V glavi ravnateljice Vrtca Antona Medveda Kamnik Liane Cerar je dobrih deset let zorela ideja o interaktivni slovenski vasi, ki bi jo sredi blokovskega naselja postavila na igrišču vrtca. »Danes sem vesela, da ta zgodba ni zrasla v Ljubljani, kjer sem takrat službovala, ampak tu, v Kamniku, v čudovitem okolju, kjer smo obdani z lepimi planinami,« je povedala Cerarjeva in dodala, da imajo po Kamniku kar štirinajst enot vrtca in so bile prednostne naloge, ki so jih morali prej opraviti.
Sodelovali zaposleni vrtca
Ko so našli pogum, da se lotijo tako velikega projekta, jim je uspelo pridobiti tudi sredstva za njegovo izvedbo. Tako je občina Kamnik za novo pridobitev namenila več kot 20.800 evrov, 250 evrov je bilo donacije, 8500 evrov pa je namenil sklad vrtca. »Ta zgodba se ne bi mogla zgoditi, če ne bi sodelovali naši zaposleni. Med drugim so zaposlene iz pralnice pomagale šivati oblačila, vzgojiteljice so napisale zgodbo o vsaki hiši in pokrajini, mamici Lari Uranič Gorjan pa smo hvaležni, da je pomagala z ilustracijami. Zelo pomembno vlogo so imeli tudi naši zlati fantje, vzdrževalci, ki so poprijeli za delo. Marsikaj so se morali tudi na novo naučiti,« je povedala Cerarjeva in pri tem pogledala proti vzdrževalcu Marku Šornu, ki ji je v smehu prikimal.
Čeprav so malim in zagrizenim nogometašem enote Pestrna vzeli del priljubljenega igrišča, je ravnateljica zagotovila, da jim volje za brcanje žoge na drugem delu igrišča ni zmanjkalo. »Tudi sicer je bil teren zelo slab za igro z žogo. Visoka drevesa so preprečila, da bi se trava pod njimi po močnem dežju hitro posušila. Tako je bil teren dolgo časa moker in blaten. Ko smo skupaj z arhitektko Jožico Curk uskladili vse želje, smo se lotili izdelave vseh štirih hišk,« je povedala ravnateljica in dodala, da so za nemoteno igro travnato površino zamenjali z veliko bolj hvaležnim prodom.
V interaktivni slovenski vasi je kot primer lokalnega okolja nastala značilna planšarska bajta, ki je tudi oblečena v skodle. Za Primorsko so izbrali kamnito hišo, za Dolenjsko zidanico. Največ izziva je pridnim rokam vzdrževalcev vrtca – poleg Šorna so rokave zavihali še Andrej, Tomi in Darko – predstavljala prekmurska hiša. »Odločili smo se, da jo, kot veleva tradicija, pokrijemo s slamo. Ker nihče od nas tega še ni počel smo pomoč poiskali na youtubu,« je zadovoljen s svojo ekipo in delom povedal Marko Šorn.
Zvočne in didaktične vsebine
Vse hiške so napolnjene z zvočno in didaktično vsebino, otroci se lahko igrajo, spoznavajo svoje korenine in dobijo občutek, kakšno je bilo nekoč življenje. »V planšarski bajti imamo predmete za predelavo mleka, modele za oblikovanje trničev in tudi metergo,« je povedala Cerarjeva in na naš začuden pogled pojasnila, da gre za meter dolgo mizo, ki ima pod delovno površino poseben predal, kamor je gospodinja pospravila moko in posodo za pripravo kruha. »Vidite, naši otroci bodo poznali ta izraz,« je še dodala in omenila tudi črno kuhinjo, ki jo ima na Veliki planini samo še Preskarjeva bajta, ki velja za spomenik velikoplaninske pastirske kulture.
Istrska kamnita hiša je pravzaprav narejena iz siporeksa, iz istega materiala pa so v košari na dvorišču oblikovane manjše kamnite kocke. Otroci, ki smo jih ujeli med igro, so nam povedali, da zelo radi oblikujejo kamenje z majhnimi kladivi, dekleta pa se rada zaposlijo s kuhanjem kave ali lovljenjem rib v morju. Pred dolenjsko zidanico so posadili tudi pravo vinsko trto, v visokih gredah pa trenutno odlično uspevajo različna posejana zelišča. »Vsebino v gredah bomo sproti dopolnjevali. Poskusili bomo vzgojiti čim več različne zelenjave,« je povedala ravnateljica in pokazala na čutno pot, ki je speljana po sredini vasi. V poletnih mesecih si bodo otroci raziskovanje popestrili še z elementom vode, ki so ga umestili v prvi interaktivni vasici. »In da ne pozabim omeniti – vsaka hiša ima svojo skrinjo z narodno nošo regije. V vrtcu deluje folklorna skupina in tudi za uradno odprtje vrtca, ki je potekalo v okviru občinskega praznika, so otroci pripravili plesno-glasbeni program,« je povedala ravnateljica in ob tem dodala, da so zanimanje za obisk slovenske vasi pokazale tudi že vzgojiteljice iz vrtcev zunaj kamniške občine.