V Srbiji so pred kratkim prvič aktivirali sistem Najdi me (Pronađi me), ki je prebivalce obvestil o izginotju dveletne Danke Ilić. Deklica je bila takrat še pogrešana, kasneje se je izkazalo, da je bila umorjena, njeno truplo pa še vedno iščejo. Srbski državljani so prejeli SMS-sporočila, opozorila o deklici so se prikazovala tudi na informativnih portalih letališč, na avtobusnih postajah, zaslonih na bankomatih, napisih na avtocestah. Z obvestilom so tudi prekinili televizijski in radijski program: »Izginila je Danka Ilić, stara dve leti. Ima rjave lase, visoka je 85 centimetrov, oblečena je bila v vijolične hlače in olivno zeleno jakno.« Po sprožitvi sistema morajo mediji obveščati javnost o izginotju otroka z najmanj 20-sekundnimi obvestili. Prvih osem ur obvestila objavljajo na vsake pol ure, potem na vsako uro. Na tak način ljudi obvestijo o pogrešanem otroku in jih prosijo za pomoč. O tovrstnem sistemu so v Srbiji začeli razmišljati že leta 2014, ko so kar dvanajst dni iskali petnajstletno Tijano Jurić. Izkazalo se je, da jo je ugrabil, posilil in hladnokrvno umoril 34-letni Dragan Đurić. Obsojen je bil na 40 let zapora.
Prvi v ZDA
Sistem so v Srbiji vzpostavili 25. oktobra lani, podobne modele pa imajo tudi že v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Bolgariji, Italiji, Romuniji, Španiji, Veliki Britaniji, pa tudi na Češkem, Malti, Irskem, Poljskem, Nizozemskem in Portugalskem. Vsi so nastali po ameriškem sistemu, ki ga uporabljajo že vse od konca 20. stoletja. Ime Amber Alert je dobil po ugrabljeni in umorjeni devetletni Amber Rene Hagerman iz Teksasa. Nekaj dni po izginotju so našli njeno truplo, primer pa vse od leta 1996 ostaja nerešen. V začetku 80. let prejšnjega stoletja so javnost o pogrešanih otrocih čez lužo obveščali z objavljanjem njihovih fotografij na embalažah za mleko. Med prvimi, ki so ga iskali na tak način, je bil šestletni Etan Patz, ki je izginil na poti na avtobus na Manhattnu. Nikoli ga niso našli, kaj veliko uspeha pa niso imeli niti v drugih primerih. Ko so kartonske embalaže zamenjali s plastičnimi steklenicami, so z njih izginile fotografije otrok.
Prve tri ure najbolj ogrožajoče
V Evropi imamo tudi organizacijo Amber Alert Europe, možnost uporabe hitrega odziva Amber Alert Slovenija pa so pri nas uvedli februarja lani. »Uvaja se v sodelovanju z Meto, in sicer na njenih družbenih omrežjih facebook in instagram,« je takrat pojasnil Damjan Miklič, vodja mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe in vodja oddelka za krvne in spolne delikte v slovenski policiji. Aktiviral se bo le v primeru najresnejših in najbolj ogrožajočih pogrešanj oziroma izginotij otroka, ko so izpolnjeni kriteriji za sprožitev, da gre za otroka, da gre za veliko ogrožanje otroka in da obstajajo podatki, na podlagi katerih se bo otroka lahko izsledilo – fotografija, registrske tablice avtomobila, fotografija ugrabitelja, oblačil, pa navajajo v generalni policijski upravi (GPU). Doslej sistema pri nas še niso aktivirali.
Gre za način prostovoljnega sodelovanja različnih udeleženih, ne samo policije, za čim hitrejši odziv na obvestilo o ugrabljenem otroku. Iz več raziskav izhaja, da so prve tri ure po izginotju zanj najbolj ogrožajoče. Alert bo aktiven 24 ur in se ga lahko le izjemoma podaljša za 24 ur, potem pa ga je treba izbrisati. Tudi če otrok v tem času ne bo najden, ostane razpis iskanja pogrešanega otroka v veljavi, dokler otroka ne najdejo. »Objava vsebuje samo osnovne podatke, ki so potrebni za uspešno izsleditev otroka ali storilca kaznivega dejanja. Ti osnovni podatki lahko pripomorejo k izsleditvi žrtve, ugotavljanju njene lokacije oziroma izsleditvi storilca,« je še navedel Miklič.