Lani so izvedli skupno 70 projektov, s podvojenimi proizvodnimi zmogljivostmi (podjetje se je preselilo v nekdanjo Akrapovičevo tovarno v Kamniku pod Krimom, kjer ima na 25.000 kvadratnih metrih površin možnost razvoja za prihodnjih dvajset let – vrednost investicije je bila 5 milijonov evrov) pa bodo lahko proizvedli do sto hal na leto. Če so manjše, lahko nekoliko več, če so večje, malo manj, pojasni lastnik in direktor Duola Dušan Olaj in doda, da lahko denimo teniško dvorano z dvema igriščema naredijo v nekaj dneh, za veliko nogometno dvorano pa potrebujejo tudi tri tedne. Vrednost njihovih projektov se vrti od 100.000 evrov pa tudi do 4 milijone evrov, odvisno od velikosti hale, lokacije in zahtev naročnika. Klasične balonske hale, recimo za tenis, so manjše vrednosti, hale, ki jih podjetje trenutno postavlja v zalivskih državah, pa so veliko dražje, saj vanje vgrajujejo izolacijo in dodatne klimatske naprave.
Številka ena po številu trgov
Podjetje, ki letos načrtuje 20-odstotno rast, je v svoji dejavnosti nedvomno številka ena po številu trgov in najbolj globalno od vseh tekmecev. Duolovi objekti so postavljeni v več kot 60 državah sveta; najbližji ameriški tekmec deluje v vsega desetih državah. Podjetje je najbolj prisotno v zahodni Evropi – v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem. »To so države, ki nam zagotavljajo stabilno poslovanje in kjer je po moji oceni naš tržni delež krepko višji od 50 odstotkov,« pravi Olaj. »Tisti projekti, ki nam omogočajo kaj več, pa so zalivske države, se pravi Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Katar, Bahrajn in Oman. Za odprtje teh trgov smo potrebovali deset let. Tu postavljamo velike in vedno večje dvorane, ki so posledično tudi dražje. Počasi osvajamo še Južno Ameriko, odpiramo tudi kanadski trg, kjer že poteka projekt v Montrealu. Za zdaj še ne merimo bolj resno na ameriški trg, ker je trenutno prevelik in prezahteven. Finančni vložek in kadrovski potencial, ki bi ga potrebovali, sta v tem trenutku preprosto prevelika za nas in bi nas to oslabilo na drugih trgih.«
Podjetje je včasih izdelovalo balonske hale večinoma za šport, zdaj pa čedalje več tudi za industrijo in logistiko. Ti dve predstavljata po realizaciji (ne po številu hal, ker gre običajno za velike in kompleksne hale) okoli 30 odstotkov, 70 odstotkov pa še vedno odpade na šport in kmetijstvo. Duol je pred dobrim mesecem dni denimo izvedel pilotni projekt rastlinjaka za paradižnik Duol Greendome v Egiptu, ki ga je financirala Organizacija Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO). Največje balonske hale postavlja na Bližnjem vzhodu, kjer se ponaša s 145 paradnimi projekti, med katerimi je prestižni center za padel v Dohi. Med referenčnimi sta tudi športna dvorana v Ciudadu de Mexico in športni objekt v Južni Koreji, ki se od konkurenčnih projektov razlikujeta v tem, da Duol objekte umešča v prostor tako, da imajo arhitekturno vrednost, obenem pa se ponašajo z lepim dizajnom in dodano vrednostjo objektov, kot so trgovine in fitnesi.
Ohlajanje trga zmorejo kompenzirati
Na vprašanje, ali se pri naročilih pozna ohlajanje trga, Dušan Olaj odgovarja, da imajo kakovostno razdeljen portfelj kupcev in da med njimi niso samo državne institucije, mesta ali regije, temveč je več kot polovica zasebnih investitorjev. Največ institucionalnih je v Skandinaviji in Nemčiji, kjer je opaziti določeno ohlajanje in je javnih razpisov manj, pri zasebnikih tega še ni opaziti. Sicer pa se gospodarstvo ne ohlaja po vsem svetu, enkrat je na eni celini, drugič na drugi, dodaja Olaj, tako da ga lahko razmeroma zlahka kompenzirajo. Po drugi strani sta ohlajanje in kriza spodbuda za investitorje, da v takem primeru izberejo Duolove rešitve, ki so finančno ugodnejše kot druge klasične investicije. Tako so krize za podjetje lahko tudi lepa priložnost. Cene materialov so se umirile ali celo padajo, dobaviteljske verige so stabilne, tako da podjetje s tem nima težav. Večji problem je visoka cena električne energije, ker je Duol razmeroma velik porabnik.
Na lokaciji v Kamniku pod Krimom je zaposlenih 40 delavcev, skupaj z obratom v Milanu, ki Duolu pomaga v konicah zaradi sezonske naravnanosti proizvodnje, ki je obsežnejša proti koncu leta, je sodelavcev okoli sto. Če k temu prištejemo še kooperante v ljubljanskem in vrhniškem bazenu, za podjetje dela okoli 400 ljudi. K sodelovanju že privabljajo tudi mlada izbrana zagonska podjetja, ki v okviru zasnovanega kampusa razvijajo nove ideje in izdelke in ki jih Duol vedno bolj uporablja in vključuje v proizvodne procese. Gre za model inkubatorja, kakršen je Dewesoftov Katapult, pove Olaj in doda, da imajo nekaj proizvodnih dvoran, ki so jih namenili startupom. Podjetje je imelo v preteklosti že nekatere interesente za nakup, ki se vseskozi pojavljajo, pravi direktor, tudi trenutno imajo zanimivega potencialnega kupca. Tudi domače in tuje finančne institucije so zainteresirane za vlaganje, prav tako so imeli ponudbe za prevzem s strani konkurence, a jih v Duolu zavračajo, ker želijo, da podjetje še naprej ostaja samostojno, sklene Dušan Olaj.