Bristol je lepo mesto na jugozahodu Anglije z nekaj manj kot pol milijona prebivalcev, ki je zraslo okrog reke Avon. Bristol je tudi za najemnike stanovanj najdražje britansko mesto za Londonom. Po najnovejših podatkih otoškega državnega statističnega urada je povprečna mesečna najemnina tam astronomskih 1734 funtov. V evrih to nanese okrogla dva tisočaka. Povprečna letna plača Bristolčanov je 37.621 evrov. Zgornja petina jih zasluži okoli 50.000 evrov na leto, spodnja pa manj kot 20.000, dva tisoč manj skratka, kot bi morali plačati za povprečno letno najemnino, ki nanese 24.000 evrov. Tudi za Bristolčane s povprečno plačo so najemnine astronomsko visoke. Še bolj jim je nedosegljiv nakup stanovanja. Nobena banka jim ne bi dala stanovanjskega posojila. Poleg tega vse banke pogojujejo odobritev posojila z najmanj desetimi odstotki gotovine pri nakupu nepremičnin, ki so se od leta 1996 do leta 2021 podražile za 145 odstotkov, najbolj v Evropi.
“Otroci”, ki ostajajo doma, so vse starejši
Številni Bristolčani so zato med petimi milijoni odraslih mladih zaposlenih Britancev s povprečno starostjo 24 let, ki živijo pri starših. Veliko več kot kadar koli prej. Veliko več jih je moškega kot ženskega spola. Oseminšestdeset odstotkov 25 let starih »otrok« živi pri starših: 43 odstotkov moških in 25 odstotkov žensk. Veliko je tudi tridesetletnih »otrok«, ki so še doma: 21 odstotkov jih je, 15 odstotkov moških in šest odstotkov žensk. Več kot trideset let starih Otočanov, ki živijo pri starših, je blizu 300.000; štiri petine moških in petina žensk. Novost med mladimi odraslimi zaposlenimi Otočani, ki želijo biti na svojem, ne morejo pa si privoščiti ne nakupa ne najema stanovanja, je naselitev v kamp prikolicah. Ne brez razloga med njimi prednjačijo ravno Bristolčani. Več kot 800 jih že živi v delu Bristola, ki se imenuje Bristol Downs, ker je to eno redkih območij v Veliki Britaniji v javni lasti (od leta 1861). Vzdolž široke ceste Parrys Lane se nizajo prikolica za prikolico ter majhni in veliki avtodomi. Teh je več kot 650. Večina prikoličarjev se je morala odpovedati najemu stanovanja, ker si niso mogli več privoščiti plačevanja najemnine. Med njimi je tudi kar nekaj upokojencev, večinoma ločencev, ki niso imeli druge izbire kot kupiti prikolico.
Napetosti med prebivalci
Ta zdaj ne ravno lep in čist del lepega Bristola, ki so ga še leta 2017 razglasili za britansko mesto, v katerem je najlepše živeti, so nekateri razglasili za počitniški park, drugi pa za caravan city, prikoličarsko mesto. Večina prebivalcev tega »mesta« je Bristolčanov in drugih Britancev, ki so se tam naselili, ker je malo krajev v Veliki Britaniji, v katerih so prikolice kot domovi dobrodošli, ki imajo službe, izobrazbo, življenjske cilje … Nekateri so zaradi draginjske krize ostali brez lastnih domov ali pa so morali zapustiti najemniška stanovanja, nekateri pa so se za življenje v prikolicah odločili zato, da bi privarčevali denar.
Večina teh kamp prikolic in avtodomov je neprimernih za (sodobno) življenje. Večina jih je brez vode, elektrike, plina, primernih stranišč. Smeti so vsepovsod. Ena od prebivalk Downsa, ki imajo tam hišo, pravi, da je žalostna, ker je njena ulica, v kateri je vzgojila otroke, »postala človeška kanalizacija«. Napetost med prikoličarji in lokalnim prebivalstvom se povečuje.