»Letošnje evropske volitve bodo odločale, ali bomo šli po poti zelenega prehoda ali ne. Če se bo parlament nagnil bolj v desno, pomeni, da se bo demonizacija zelenega prehoda začela udejanjati v praksi,« je v izjavi za STA ob robu dogodka, ki so ga danes na temo ključnih okoljskih vprašanj, ki bodo zaznamovale prihajajoče evropske volitve, pripravili v Umanoteri, povedala direktorica organizacije Gaja Brecelj.
Demonizacija zelenega prehoda, ki jo trenutno kot eno od komunikacijskih strategij uporabljajo evropske politične stranke skrajne desnice, katerim javnomnenjske raziskave na junijskih volitvah v Evropski parlament napovedujejo vzpon, po njenem mnenju prav tako ogroža vse, kar je EU na tem področju do sedaj že uspela uresničiti. Debatam o norostih zelenega prehoda smo lahko priča tudi v domačem državnem zboru, opozarja.
Opominja tudi na proteste kmetov, ki so lahko upravičeno nezadovoljni, saj se veliko njih sooča z zelo slabimi pogoji, nezadostnimi prihodki, zlorabami v dobavni verigi, nepošteno konkurenco in velikimi administrativni bremeni. Hkrati so kmetje tudi ena tistih družbenih skupin, katerih dejavnost je najbolj ogrožena zaradi posledic podnebnih sprememb. »Javnomnenjske raziskave kažejo, da ljudje načeloma želijo bolj ambiciozne politične odločitve na temo podnebnih sprememb in biodiverzitete. Tudi kmetje to načeloma razumejo, ampak mora pa biti to narejeno na njim pravičen način,« svari Brecelj.
Na zaskrbljenost nevladnikov glede uresničevanja zelenih okoljskih politik na ravni EU v prihodnje dodatno vpliva tudi vsebina osnutka strateške agende za delo novega sestava Evropske komisije. »Kar je zaenkrat pricurjalo v javnost, predstavlja veliko nasprotovanje podnebnim in okoljskim ukrepom. Nobeden od treh navedenih stebrov ni posvečen reševanju podnebne in biodiverzitetne krize, kot je veljalo za agendo 2019-2024,« poudarja predstavnica Umanotere in dodaja, da gre za velik korak nazaj.
V luči tega je zato še toliko bolj pomembno, da ljudje odidejo na volišča in dajo glas tistim, ki bodo spodbudili zeleni prehod in prehod v podnebno nevtralno družbo. »To, kakšne politike se bodo zgodile v prihodnjih petih letih, bodo močno definirale možnosti za doseganje znanstveno postavljenih ciljev,« je še posvarila.
Da naj pri pripravi osnutka agende za delo prihodnje komisije zagovarja ambiciozni zeleni prehod, v Umanoteri pozivajo tudi predsednika vlade Roberta Goloba. »Ko govorimo v kontekstu Slovenije, je to nekaj, kar je absolutno v interesu naše države. Slovenija se tudi gospodarsko, predvsem ko govorimo o turizmu, profilira kot zelena država, nenazadnje pa je Slovenija podnebno dvakrat bolj ranljiva od povprečja,« razloge za vztrajanje pri zeleni agendi naniza Brecelj.
V Umanoteri so pripravili tudi pet ključnih zahtev glede letošnjih evropskih volitev. Med drugim pozivajo k ohranitvi zelenega dogovora kot najvišje politične prioritete in postavitvi cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2040 ter oblikovanje pravno zavezujočih ciljev tudi za države članice.
Zavzemajo se tudi za določitev nacionalnih pravno zavezujočih ciljev za varstvo in obnovo narave oz. implementacijo zakonodaje o obnovi narave, ki potrebuje zgolj še potrditev Sveta EU, a se zatika pri zagotovitvi zadostne podpore držav članic, ter za skupno kmetijsko politiko, ki mora postati osrednji instrument za preoblikovanje kmetijstva. »V prihodnjem letu se začne pripravljati skupna kmetijska po letu 2027, za katero je ključno, da vodi v smeri podnebju okolju prijaznejšega sistema oskrbe s hrano na pravičen način za vse kmete,« je na dogodku izpostavila Nika Tavčar iz Umanotere.
Kot zadnjo ključno zahtevo izpostavljajo zagotovitev zadostnih finančnih sredstev za izvedbo socialnega podnebnega prehoda v luči naraščajočih ekonomskih in podnebnih neenakosti ter krepitev javnih storitev.