Ukrajina zaradi pomanjkanja oborožitve in vojakov očitno vstopa v še težje obdobje vojne. Prvi problem poskuša rešiti z vnovičnimi pozivi predsednika Volodimirja Zelenskega in drugih zahodnim partnerjem, naj izpolnijo obljube in pošljejo pomoč v orožju, v prvi vrsti protizračno obrambo, ki je kritično primanjkuje. Drugi problem skušajo rešiti tudi z včeraj sprejetim zakonom, ki med drugim bolj zapira vrata izogibanju vpoklicu, pri čemer pa ukrajinski poveljniki pravijo, da ne bo prinesel čudežev.
Zelenski na srečanju Treh morij
Nujnost okrepitve protizračne obrambe se je nazorno pokazala včeraj, ko je Rusija izvedla nov velik raketni napad na energetsko infrastrukturo. Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so sestrelile 57 raket in dronov od skupno 82, ki jih je izstrelila ruska vojska. Pri Kijevu je onesposobila največjo elektrarno Tripilska, ki je prenehala delovati, in za Ukrajince je še sreča, da se to ni zgodilo pozimi. V Harkivu so morali ustaviti dobavo električne energije 200.000 prebivalcem, ukrajinske energetske objekte pa je ruska vojska zadela tudi v Zaporižiji, Odesi in Lvivu. Takšni okrepljeni napadi potekajo že en teden in največji zasebni elektrodistrubuter DTEK je v tem času izgubil 80 odstotkov virov energije.
»Vsak dan ruski teroristi prekinejo dobavo elektrike Harkivu in drugim mestom in vsak dan slišimo, da bo pomoč prišla kmalu. Resničnost se mora končno začeti ujemati z besedami,« je zahod pozival Zelenski v Vilni, kjer se je včeraj udeležil srečanja držav članic pobude Treh morij, v kateri sodeluje tudi Slovenija. Največje vprašanje je še vedno ameriška vojaška pomoč, ki je zastala v predstavniškem domu kongresa. Njegov predsednik, republikanec Mike Johnson, je nakazal, da bo morda dal predlog na glasovanje, a se mu odločno upira najbolj desno krilo stranke in mu grozi z odstavitvijo s položaja.
Rusov do desetkrat več
Nujnost kadrovske okrepitve ukrajinske vojske pa je včeraj nazorno opisal poveljnik združenih sil Jurij Sodol. »Sovražnikov je od sedemkrat do desetkrat več, primanjkuje nam človeške sile,« je dejal poslancem v parlamentu, kjer so odločali o zakonu o spremembah pogojev vpoklica v vojsko in ga tudi potrdili. Zakon dviguje znesek plačila prostovoljcem, dopušča služenje nekaterim obsojencem, določa nove kazni za izogibanje vpoklicu (ki pa so milejše od nekaterih idej, ki so se vznemirjale javnost, denimo odvzem lastnine) ter od moških zahteva, da v 60 dneh pri vojaških oblasteh prijavijo aktualne podatke o sebi, saj so evidence ponekod zelo stare. Že prejšnji teden pa so zakonsko znižali starostno mejo za vpoklic s 27 na 25 let.
Vendar tudi poveljniki pravijo, da to verjetno ne bo rešilo pomanjkanja vojakov. Maksim Žorin iz tretje jurišne brigade je ocenil, da zakon na bojišču ne bo prinesel čudežev. »Brez dvoma bo vnesel nekaj reda in sistemiziral področje mobilizacije. Osebno pa bi sprejel precej ostrejši zakon in nadaljeval z nižanjem starosti za vpoklic,« je dejal.
Poveljniki vzdolž tisoč kilometrov dolge frontne črte se namreč soočajo z vse hujšim s pomanjkanjem kadrov. In če se je po lanski neuspeli ukrajinski protiofenzivi zdelo, da je na fronti nastal pat položaj, ima ruska vojska zdaj pobudo. Ena ključnih točk fronte je Časiv Jar v regiji Doneck blizu Bahmuta. Mesto je nekoliko na vzpetini in če ga Rusija zasede, bi imela dobro izhodišče za poskuse nadaljnjega napredovanja.