Med lanskimi poplavami je bilo porušenih in poškodovanih skoraj 600 mostov v Sloveniji. Avgustovska ujma je nazorno razkrila pomen kakovostne in trajnostne mostogradnje. Inženirsko znanje pri gradnji premostitvenih objektov je mogoče utrditi tudi s pomočjo testenin.
Dvainsedemdeset tekmovalk in tekmovalcev iz Slovenije, Srbije in Romunije je svoje mostograditeljske spretnosti ta teden dokazovalo na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Njihova naloga je bila zgraditi čim trdnejši most. Na voljo so imeli le dva »gradbena« materiala: testenine številka 7 znanega italijanskega proizvajalca ter vroče plastično lepilo. Tekmovanje so v Mariboru izpeljali že trinajstič.
Trden postane, ko ga zvežeš v snop
»Posamezen špaget seveda prenese zgolj minimalno obremenitev,« uvodoma poudari vodja tekmovanja Janik Premrov. Da postane most čim trdnejši, tekmovalke in tekmovalci zlepijo špagete v snope, pri čemer njihovo debelino določijo s predhodnimi preračuni, v katerih med drugim upoštevajo, da posamezni špaget prenese do devet kilogramov natega. In da celotna konstrukcija ne sme tehtati več kot 1800 gramov.
Številne tekmovalne skupine so si pripravile šablone, zato da bi sestavljanje snopov potekalo čim hitreje. Kljub temu je nekaterim opazno zmanjkovalo časa, vzdušje je bilo posledično napeto. Mostove so sestavljali in dopolnjevali do zadnjega razpoložljivega trenutka.
Vsi so v tekmovanje vstopili v zavedanju, da se bo v četrtek popoldne njihov most porušil. V finalnem delu tekmovanja Ali je kaj trden most? žirija namreč postopno obremenjuje konstrukcijo tako dolgo, dokler se špageti z glasnim hrskom ne zlomijo.
Tudi na tehniški fakulteti v Cluj-Napoci imajo dolgoletno tradicijo gradnje iz testenin. »Naše študentske ekipe so se redno udeleževale svetovnega prvenstva v Budimpešti,« je Dnevniku razložil predavatelj Cristian Mojolic. V Mariboru so Romuni tekmovali že šestič, tukaj so tudi postavili rekord. »Leta 2018 je most naše ekipe zdržal obremenitev 112 kilogramov,« je ponosen Mojolic.
Zmagovalne obtežitve pa niso povsem medletno primerljive. Organizator – študentski svet mariborske fakultete – namreč vsakokrat spremeni dolžino razpona mostu, njegovo višino, prometni profil in maksimalno maso. Udeleženci in udeleženke podatke prejmejo nekaj tednov pred začetkom tekmovanja.
Romunski mentor je letos v Maribor pospremil dve študentski ekipi. Uporabili sta podoben statični model. Strokovno oko je v izvedbi načrta zaznalo nekaj temeljnih napak. »Ne verjamem, da bosta naša mosta zmagovalna,« je bil skeptičen dopoldne. Imel je prav. Letos so se morali zadovoljiti s tretjim mestom.
Kraljevska konstrukcija zdržala 186 kilogramov
Prvič je namreč v Mariboru zmagala dijaška ekipa, in sicer dekliški trio iz srednje tehnične šole v Čačku. Njihov most je dokazal skoraj 65 kilogramov končne nosilnosti, kar je bilo kar enajst kilogramov več od drugouvrščene ekipe. Jana Parezanović, Simona Nikolčević in Kristina Ristanović so si ob razglasitvi rezultatov padle v objem. Sladkobo njihove zmage nad bistveno starejšimi tekmeci je ozaljšalo tudi dejstvo, da si bodo razdelile 2000 evrov denarne nagrade.
Mentorico Katarino Nedimović Zatežić razplet ni presenetil. »Naša dekleta so že lani zmagala na podobnem tekmovanju v Kraljevu,« je razložila arhitektka. »Tedaj je podoben most, z nekoliko večjim lokom, zdržal kar 186 kilogramov obtežitve.«