April je že od leta 1991 v Celju praznični mesec, ki ga občina začne s slavnostno prireditvijo, na kateri zaslužnim posameznikom in drugim podeli občinska priznanja. Zlata celjska grba sta letos prejela Hedvika Zimšek, ki je dejavna pri razvoju dejavnosti hospica, in Roman Kramer, zaslužen za izvedbo protipoplavnih ukrepov in drugih projektov. Srebrne grbe so prejeli uspešna, zdaj že nekdanja športnica Tina Trstenjak, Bruno Dojič, ki prisega na gradnjo lesenih objektov, Ženski pevski zbor KUD Ljubečna in Lions klub Celje Mozaik. Podelili so tudi štiri bronaste in pet kristalnih celjskih grbov, in sicer mladim posameznikom za odličnost.
Ob občinskem prazniku letos 140 let obstoja zaznamuje tudi Šolski center Celje, v katerem se je leta 1883 oblikovala prva obrtna šola, ki je pomenila začetek poklicnega in strokovnega izobraževanja v Celju. Ravno dijaki programa avtoličar tega šolskega centra so v sodelovanju s celjsko občino obnovili znameniti kiosk K67, ki se ga številni spomnijo z avtobusne postaje nekdanjega Izletnika, v njem pa so nekoč prodajali avtobusne vozovnice. »Kiosk so dijaki obnavljali vse leto in od sobote bo na ogled na Krekovem trgu nasproti železniške postaje, kjer bo stal vse do konca tega meseca. V prihodnjih letih bo potoval po celjskih mestnih četrtih in bo prostor za druženje med prebivalci ter različnimi organizacijami, zavodi in drugimi aktivnimi posamezniki,« je povedal celjski župan Matija Kovač in poudaril, da je dijake med obnovo kioska z obiskom počastil tudi avtor kioska, arhitekt Saša J. Mächtig. Kiosk je po tistem, ko je odslužil svojemu namenu, kupila Celjanka, ki ga je hranila na različnih deponijah, od lani pa je spet v rokah občine. Njegove plošče so bile močno načete, površine pa zelo neravne, zato je bila obnova za dijake velik zalogaj. »Vse površine smo poravnali, plošče sestavili, vstavili steklo in na koncu kiosk še pobarvali ter spolirali,« je opravljeno delo opisal eden od dijakov programa avtoličar.
Številni aktualni projekti
Kot je dejal celjski župan, v občini ta čas potekajo številni večji projekti in investicije, kar trije s podporo evropskega finančnega mehanizma. »Prenova Kajuhovega doma bo stala 4,5 milijona evrov in tam bo nastal tako imenovani Center urbanega dogajanja. Pričakujemo, da bomo sredi leta prejeli gradbeno dovoljenje, center pa bo v prvi vrsti namenjen kulturnikom,« je pojasnil župan. Iz evropskega finančnega mehanizma bodo financirali tudi ureditev ceste na celjski Stari grad, šolske poti na Skalni kleti in Popovičeve ulice, prav tako bodo oživili Medlog in Škapinovo ulico. »Še to pomlad naj bi zaključili obnovo kamnite fasade romanskega palacija na Starem gradu. Prav tako je bila prejšnji teden podpisana pogodba za prekategorizacijo nogometnega igrišča Z'dežele, nadaljujemo tudi obnovo atletske steze na stadionu Kladivar,« je večje projekte izpostavil celjski župan. Ob tem se v Celju nadaljuje sanacija po plazovih, ki so se sprožili po lanskih neurjih, v približno 14 dneh se bodo odzvali na 360 pripomb, ki so jih prejeli k osnutku novega prostorskega načrta, pridobili pa so tudi mnenja nosilcev urejanja prostora.