Teden slovenske drame, osrednji festival slovenske dramatike ter predstav, nastalih po slovenskih dramskih predlogah, je sinoči v Prešernovem gledališču Kranj postregel še s sklepnim dejanjem – podelitvijo nagrad. Tako se je po dvanajstih dneh, petnajstih predstavah in še vrsti spremljevalnih dogodkov, od okroglih miz do delavnic in razstav, končal tokrat res izjemno pester program, ki je bil tudi dobro obiskan, saj je bila večina predstav razprodanih – nekatere še pred samim začetkom festivala. »Vsem sodelavcem in sodelujočim ustvarjalcem se zahvaljujem za še eno zares uspešno izvedbo tega dogodka, na katerem se je spletla živa zgodba iz plodnega tkiva slovenske dramatike in gledališča,« je bil ob zaključku zadovoljen Jure Novak, direktor Prešernovega gledališča Kranj.
Mednarodna strokovna žirija, ki so jo sestavljali Aleš Jan (predsedujoči), Pia Brezavšček in Mirna Rustemović, je Šeligovo nagrado za najboljšo predstavo tekmovalnega programa soglasno namenila uprizoritvi Mrakijada, ki jo je po več besedilih Ivana Mraka v SNG Drama Ljubljana zasnovala in zrežirala Nina Rajić Kranjac. Kot so zapisali v utemeljitvi, predstava združuje »izjemne in dovršene pristope«, pri čemer osnovo za sodobno uprizoritev predstavljata že sam izbor in oživitev Mrakovih del, potrjujeta pa jo tudi priredba in zlasti odrska postavitev. »Režija v ustreznem odrskem prostoru na inovativen način postavlja daljše časovno obdobje družine in pri tem s sodobnimi prijemi ironije in odtujitve, precizno odrsko mizansceno, obenem pa tudi s potujitvenimi elementi in simultanostjo, v izjemnem ritmu in dinamiki omogoča igralskemu ansamblu kreacije na najvišji ravni,« so dodali. »Mrakijada je predstava, ki bi je bilo veselo vsako evropsko gledališče.«
Premišljena »predavanja«
Povedanemu primerno sta Mrakijadi pripadli tudi obe igralski nagradi: za najboljšo igralko je žirija izbrala Tino Vrbnjak za vlogi Pokojne matere, prve Rimljanke, ter Prvega oznaša. »Tina Vrbnjak je v kompleksni stvaritvi, Mrakijadi, v vlogi Pokojne matere, prve Rimljanke, vse dogajanje prisotna kot duh, kot krivda, ki straši in poganja celotno uprizoritev. Svojo pojavo ji uspe igralsko razločiti od preostale, prav tako briljantne igralske ekipe, in jo popeljati na novo raven,« je tako med drugim poudarila žirija. Nagrado za najboljšega igralca je prejel njen soigralec, Benjamin Krnetić, za vlogo Ferdija, Rimljanovega sina iz prvega zakona. »Benjaminu Krnetiću z likom Ferdija, ki je tudi alter ego Ivana Mraka, uspe naseliti svoj igralski aparat do same skeletne strukture. (…) Igralca ni strah za vlogo zastaviti niti lastnih šibkosti, da bi pokazal na nemogočo čistost moralnega pozicioniranja. Ranljivost in brezkompromisna samokritičnost sta tisto, kar tej vlogi daje v gledališču redko videno globino,« so pojasnili.
Posebno nagrado po presoji žirije je za inovativen performativni pristop k občutljivi tematiki prejela predstava Spolna vzgoja II, sestavljena iz petih »performativnih predavanj« (Diagnoza, Consentire, Zmožnost, Igre, Borba) v režiji Tjaše Črnigoj, katere soavtorice so bile še Lina Akif, Sendi Bakotić, Nika Rozman, Vanda Velagić, Tijana Todorović, Barbara Kapelj, Tea Vidmar in Lene Lekše, nastala pa je v produkciji Nove pošte (Maska Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče) in Mesta žensk. »V seriji predavanj-performansov ustvarjalni kolektiv spregovori o (ženski) spolnosti z različnih perspektiv in s pomočjo niza uprizoritvenih praks. Tematiko spolnosti obravnava na poglobljen in poučen način, ki občinstvu posreduje relevantna znanja in informacije o tej temi, hkrati pa to počne tudi z vrsto občutljivo izbranih in premišljenih odrskih orodij,« je med drugim menila žirija.
Uprizoritev Spolna vzgoja II je osvojila tudi nagrado občinstva, za katero so bile v konkurenci vse predstave tekmovalnega in spremljevalnega programa – prejela je skorajda neverjetno povprečno oceno 5,0.
Seciranje sveta in odnosov
Nagrado Slavka Gruma za najboljše novo dramsko besedilo je žirija, ki so jo sestavljali Rok Andres (predsedujoči), Miriam Kičiňová in Jakob Ribič, soglasno podelila Izi Strehar za dramo Nezakonske matere, »ki ni zgolj pogled na spreminjajoče se družinske odnose, ampak predvsem drama o odnosu do materinstva skozi čas«, kot so zapisali žiranti. »Avtorica spretno gradi dramski svet, v katerem je ženska ujetnica patriarhalnih razmerij in pričakovanj, a se (ne)uspešno bori za svoj glas in svobodo izbire. Opozarja na nevralgične točke (slovenske) družbe, a z njihovim umeščanjem v zgodovinski kontekst kaže na njihovo historično pogojenost in spremenljivost.«
Nagrado za mlado dramatičarko je prejela Brina Jenček za besedilo Grem greš greva pljusk 2 young 4 4ever ЕЛА НАДВОР ДА СЕ ИЗЛУПАМЕ strah me je prevelikih oči in premajhnih medvedov bližamo se končni postaji prosim izstopite pogoltnila sem te in izpljunila rahlo prežvečenega, ki je po mnenju žirije »sveže in neposredno« ter predstavlja »razpadajoči svet in v njem razpadle odnose, ki so ujeti v komunikacijsko pustinjo, omejeno zgolj na ekstrakt jezika sodobne tehnologije«. Kot je v utemeljitvi med drugim dodala žirija, je posebna kvaliteta besedila »format, ki z enovrstičnicami posnema dialog med partnerjema«.
Svoji bienalni strokovni nagradi za dosežke na področju kritiškega, teatrološkega, dramaturškega in uredniškega delovanja je sinoči podelilo tudi Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije: nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo je prejela Marinka Poštrak, ki je »kot dramaturginja in umetniška vodja v treh desetletjih dela v Prešernovem gledališču Kranj temeljno zaznamovala svojo matično hišo in celoten slovenski gledališki prostor«, saj ni sooblikovala le mnogih pomembnih, odmevnih, celo prelomnih uprizoritev, temveč je to gledališče razvila v eno najbolj prodornih v Sloveniji ter ga hkrati »profilirala kot središče kritičnega razmisleka o današnji družbi, odpiranja zamolčanih tem in nepopustljive etične drže, obenem pa prostor oblikovanja novih in drznih uprizoritvenih estetik«. Priznanje Vladimirja Kralja za kritiške in teatrološke dosežke v zadnjih dveh letih pa so v društvu namenili dramaturginji in kritičarki Zali Dobovšek, predvsem za izstopajočo študijo Gledališče in vojna: Uprizoritveni odzivi na vojne v 90. letih v nekdanji Jugoslaviji (2022).