Odgovor na zgornje vprašanje je lahko preprost: denar bo propadel, in če se ne lotimo hitro vsaj ene investicije, ne bomo imeli ničesar – pa naj to stane, kolikor hoče. Bolj kompliciran, a vsebinsko ustreznejši odgovor pa je: vsi se spotikamo ob sebe, zato vizije in prioritete ne morejo biti prave. Tudi hiperpolitiziranost družbe je pripeljala do tega, da vsi razmišljamo zgolj o prihodnjih štirih letih in kaj ta ponujajo meni, kratkovidna, nekompetentna in tudi deloma korumpirana politika je ob tem obglavila ravni odločanja in načrtovanja, ki morajo biti strokovne. V slogu – morda ta nekaj sicer ve, a ni naš, zato ne more biti na pomembnem položaju.
Ob vsem tem se sprenevedamo, da živimo v nekakšni demokraciji in da je ta pač mučna in draga. A prava demokracija pomeni to, da imamo ljudje kljub njej in seveda zavoljo nje neke skupne cilje. Smisel demokracije je, da vsi bolje živimo, ne pa da vsi neskončno trmarimo. Demokracija mora biti živahna in hitra, ne pa pokvarjena, anarhična in na berglah. x