»Janez Čuček je bil izjemna televizijska osebnost in pronicljiv poznavalec mednarodnih odnosov. Bil je eden tistih ljudi, ki so zgradili temelje te hiše, kamor se je tudi po upokojitvi rad vračal. Iskreno je verjel v besede: Ostanite še naprej z nami in v luči vsega dogajanja zadnjih let se mi te besede zdijo še posebej preroške,« nam je povedala voditeljica ter nekdanja odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija Manica Janežič Ambrožič in izpostavila, da mu je še posebej hvaležna, saj jo je sredi devetdesetih ob začetku njene televizijske poti povabil v zunanjepolitično redakcijo TVSLO. »In tale zapis nastaja prav v pisarni, ki je bila njegova,« je še dodala. 

Legendarnemu voditelju se je poklonila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je bila več let kot novinarka in voditeljica zaposlena na TV Slovenija. »'Ostanite še naprej z nami', je bil vedno njegov zaključek. In ostal bo z nami, v naših spominih,« je zapisala v objavi na družbenem omrežju X. 

»To, kar je Janez Čuček ustvaril, hranijo arhivi. Vsega seveda ne, saj je veliko njegovih vodenj televizijskih oddaj šlo neposredno v eter. Bil je zelo pristen in spontan, tako na ekranu s polikano srajco in z rekelcem za v filharmonijo, kot v temno modrem pletenem puloverju brez televizijskega lišpa. Pravi gostitelj. Spoštoval je gledalke in gledalce in mar mu je bilo za ljudi. Zato hranimo nanj čudovite spomine,« se Čučka dobro spominja dolgoletna voditeljica na Televiziji Slovenija Miša Molk, ki velja za prvo damo slovenske televizije.

»Pravi gentleman je bil Janez. Plemenit in uglajen človek, kar je več kot zgolj gospod. Pa tudi kolega, tovariš, avanturist in sanjač. Takoj je opazil, če se kdo v njegovi bližini ni bil počutili dobro. Skrbelo ga je in je vprašal, kaj je narobe. Bil je razvnet in zadovoljen le, če smo se imeli dobro tudi mi. In za to je znal poskrbeti. Vedno znova je presenetil s kakšno domislico. Človekoljub, pa tudi simpatični zapravljivec. Rad je častil kakšno rundo, tudi dve ali tri, pa če je šlo za kavo ali za pol-pol, torej za špricer. Plačilo pa je šlo redko na pol. Pogosto sploh nismo vedeli, kdaj je Janez račun že poravnal. In v njegovi družbi nikdar ni bilo dolgčas. Drzen je bil v pogovoru. Ni ga zanimala le zunanja politika, ampak bi rekla, da predvsem človeški odnosi. Nevsakdanje prigode. Rad jih je ustvarjal in z užitkom jim je tudi prisluhnil. Znal pa je tudi duhovito prekiniti medle, brezbarvne pogovore. Ja, Janez je bil precej nepredvidljiv in, poleg širokega znanja in pustolovskega duha, prav zato tudi izjemno šarmanten. Gospod z veliko začetnico,« je Miša Molk še zapisala za Dnevnik.

»Ne le, da je poleg svojega dela skrbel tudi za druženje, kot so bile nepozabne novoletne zabave in obeleženje velikih življenjskih dogodkov, pa za udarniške akcije, recimo na vikendu ob Ljubljanici, kjer je sodelovala celotna zunanjepolitična redakcija, bil je preprosto človek – v kriznih mesecih, ki jih pri nas ne zmanjka, je želel s honorarnimi sodelavci, ki so ostali brez plačila, deliti svojo plačo,« se ga spominja urednica zunanjepolitične redakcije na TV Slovenija Marta Razboršek, ki še dodaja, da je bil Janez Čuček njen prvi urednik in tisti, ki jo je sprejel v zunanjepolitično redakcijo.

Dve desetletji na Dnevniku

Janez Čuček, ki se je leta 1937 rodil v v Celju, se je v otroštvu z družino veliko selil. Osnovno šolo je obiskoval v Beogradu in Novem Sadu, gimnazijo pa v Sloveniji. Študiral je na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani, pa tudi v Veliki Britaniji in ZDA. 

Že med študijem je sodeloval s časopisno hišo Dnevnik, kjer je nato dve desetletji soustvarjal časopis, kasneje pa se je zaposlil na Televiziji Ljubljana (kasneje Slovenija), kjer je opravljal vrsto različnih del: bil je novinar, komentator, urednik zunanjepolitičnega uredništva, urednik centralne redakcije ter med letoma 1978 in 1998 voditelj in urednik TV Dnevnika. Njegovo vodenje TV Dnevnika je gledalcem ostalo v spominu tudi po znamenitem zaključku »ostanite še naprej z nami«. 

»Bil sem prepričan, da bi bilo dobro, da se televizijski dnevnik po vseh teh slabih novicah, teh je bila takrat večina, konča pozitivno. Dnevnik sem hotel končati na način, da bi pri ljudeh odgnal takratne skrbi. Res sem hotel, da se televizijski gledalci po koncu dnevnika ne bi ukvarjali preveč z vsakodnevnimi problemi. Veliko sem razmišljal, potem pa se mi je porodil ta stavek in očitno sem zadel bistvo, se povsem približal ljudem, ne glede na krizo in probleme,« je pred leti povedal za Nedeljski dnevnik. Celoten pogovor je dostopen tukaj.

Vsebinsko se je osredotočal predvsem na gibanje neuvrščenih, zlasti afriške države. Imel je številne intervjuje s tujimi državniki. Poročal je z mednarodnih konferenc in srečanj ter s sedeža Združenih narodov v New Yorku. Za TVS je posnel več dokumentarnih oddaj o Severni Koreji, Indiji, Nikaragvi, Kanadi, Mozambiku, Poljski, Finski, Madžarski, Namibiji, Južni Afriki, Gani, Angoli, Zimbabveju, Kubi, Albaniji, Singapurju, Izraelu in Cipru. V času osamosvojitvene vojne je poročal za ameriško televizijsko postajo CNN. Upokojil se je leta 1998 in istega leta prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije za življenjsko delo.