Koliko ima Slovenija potenciala v sončni energiji? Tako kot globalno je tudi pri nas največ tehničnega potenciala v soncu. Ker sije povsod, lahko v to oceno vključimo vso državo. Tehničnega potenciala je za okoli 70 teravatnih ur na leto, toda to ne bo nikoli izkoriščeno, ker ni potrebe po tem. Najprej moramo tako in tako razmišljati o učinkoviti rabi energije in zmanjšanju energije. Zato je bolje, da govorimo o številkah, ki jih je Slovenija vključila v nacionalni energetski podnebni načrt. Te pokažejo, da bomo naredili največji napredek pri sončni energiji. Če smo zdaj približno na 1200 gigavatnih urah na leto, je cilj do leta 2030 priti na približno 3800 gigavatnih ur. Lansko leto je bilo rekordno po novih fotonapetostnih elektrarnah, glede novih kapacitet na prebivalca smo bili vodilni med državami EU. Z lanskoletnim tempom je cilj 3800 gigavatnih ur gotovo dosegljiv. Pri drugih OVE, če govoriva o vetru, so ti cilji precej nižji. Cilj je priti do leta 2030 na 350 gigavatnih ur na leto, kar je desetkrat manj energije, proizvedene iz vetra, kot tiste, proizvedene iz sonca. Če govorimo o kapacitetah, je to 150 megavatov kapacitet oziroma od 30 do 50 vetrnic. x Nedeljski dnevnik
Nepreslišano: dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na ministrstvu za okolje
Izkoriščati moramo vse obnovljive vire energije, za rast pa ima največ potenciala raba sončne energije. Sončne elektrarne je mogoče nameščati na strehe, ki so dejansko s perspektive rabe prostora najboljše lokacije. Obenem je pri njih največji potencial, ki leži v območjih brez tveganj. Pri vetru je večina tehničnega potenciala v četrtem sklopu z najvišjim tveganjem, nič lokacij nimamo brez tveganj, nekaj jih je v kategoriji z nižjim tveganjem.
dr. Tomislav Tkalec Foto: Luka Cjuha