Z dviganjem švedske zastave na sedežu Nata se je simbolno zaključila pot Švedske v severnoatlantsko zavezništvo. »Pridružitev Natu je dobra za Švedsko, stabilnost na severu in celotno zavezništvo,« je ob krajši slovesnosti v Bruslju dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Zadovoljni švedski premier Ulf Kristersson je zagotovil, da se bo država sedaj iz sledilke Natu spreminjala v njegovo pomembno članico.
V zavezništvo leto dni za Finsko
Za Kristerssonom – prošnjo za članstvo v Natu je sicer vložila njegova predhodnica Magdalena Andersson – je turbulentna končnica pridruževanja zavezništvu, celoten proces pa je trajal manj kot dve leti. Švedska je skupaj s Finsko po invaziji Rusije zaprosila za članstvo in se tako skupaj s svojo vzhodno sosedo odpovedala lastni več kot 200 let trajajoči nevtralnosti.
Švedska je od leta 1994 sodelovala z Natom v okviru Partnerstva za mir, pot v članstvo pa je zaradi nekoliko bolj problematičnega turškega in madžarskega zavlačevanja ter pogojevanja ratifikacije pristopnih protokolov trajala nekoliko dlje od finske. A zdaj je pri koncu, slabo leto po tistem, ko je članica že postala Finska. Prav zato je sedaj Baltsko morje v zahodnih političnih obrambnih krogih dobilo malce šaljivo neuradno poimenovanje Natovo jezero, s čimer naj bi se odražala zaokroženost akvatorija pod Natovim dežnikom.
Prinašajo močno letalstvo
Švedska v Nato prihaja z zavezo, da bo letos za obrambo porabila 2,1 odstotka BDP, s čimer bo dosegla Natov novi cilj vsaj dvoodstotne porabe BDP za obrambne namene. Minulo leto so namreč letošnji proračun povečali za 700 milijonov švedskih kron. Od leta 2020 se je švedski obrambni proračun tako skorajda podvojil.
Na švedskem ozemlju za zdaj ne bodo nameščene posebne Natove brigade, ki naj bi krepile odvračanje Rusije od napada, podobno kot velja za napotitve na ozemlju baltskih držav. »Ne vidimo razloga za trajna oporišča ali jedrsko orožje na švedskih tleh v času miru,« je dejal Kristersson. Švedska je podobno kot Finska sicer pred kratkim z ZDA sklenila tudi poseben dvostranski obrambni sporazum, ki predstavlja predvsem pravno podlago, da bi v primeru potrebe lahko na švedskem ozemlju namestili ameriške vojake in opremo, ZDA pa bi lahko uporabljale tudi švedske obrambne kapacitete. V zavezništvo Švedska, ki je leta 2018 ponovno uvedla naborništvo, s svojo vojsko prinaša okoli 14.000 aktivnega osebja. Posebnost švedskih obrambnih sil je predvsem močno letalstvo. S 100 bojnimi letali gripen lastne izdelave sodijo med največje evropske zračne sile. To bo močno izboljšalo varnost zračnega prostora na severnem krilu zavezništva, zaradi česar naj bi bile ameriške letalske sile na tem območju razbremenjene. Štiri švedske podmornice, pet korvet, 112 hitrih patruljnih čolnov, 15 logističnih ladij, šest plovil za izkrcanje in sedem minolovcev tvorijo tudi eno močnejših mornaric v Evropi. S 120 tanki, več kot 1400 vozili in 350 artilerijskimi vozili ima Švedska tudi močne kopenske zmogljivosti.
Pomen Švedske kot članice Nata ob njenih vojaških zmogljivostih in geografski legi (lažje bo nadzorovati Baltsko morje in skrajno severni arktični del zavezništva) dopolnjuje še njena obrambna industrija s skoraj 30.000 zaposlenimi, ki je z izvozom okoli 3 milijarde dolarjev pred dvema letoma sodila med večje v Evropi. Svoje proizvode izvaža v Nemčijo, Poljsko, Združene arabske emirate, na Nizozemsko, Češko ter tudi v Brazilijo.