Pustimo ob strani malce nerodno vprašanje novinarke o »šestem« odgovoru vlade RS na peto mnenje svetovalnega odbora OKVNM glede položaja »novih« manjšin. (To kadrovsko mednarodno strukturirano telo Sveta Evrope periodično na nekaj let pripravlja za vsako državo podpisnico OKVNM uradno mnenje, na katerega so se države dolžne odzivati.) Peto mnenje o Sloveniji je svetovalni odbor sprejel pred skoraj dvema letoma, 18. maja 2022, javno je bilo obelodanjeno avgusta, odgovor nanj pa je sprejela vlada RS z naslovom Opredelitev do ugotovitev in priporočil Petega mnenja Svetovalnega odbora OKVNM o uresničevanju OKVNM v Republiki Sloveniji, dne 14. 9. 2022. V tej opredelitvi vlada RS zapiše, da je (že) na podlagi 61. člena ustave RS pripadnikom nemško govoreče etnične skupine in drugim narodnim skupnostim (ki jih vse v svoji 14. t. Mnenja naslavlja svetovalni odbor) »zagotovljena ustrezna stopnja ustavnopravne zaščite njihovih pravic« ter še dodaja, da je v delu znanstveni projekt, katerega zaključek o stanju »hrvaške, nemške in srbske skupnosti v Republiki Sloveniji« je predviden za konec leta 2022.
Svetovalni odbor OKVNM je o petem mnenju pred koncem novembra 2022 organiziral v Ljubljani poseben dvodnevni seminar, ki je potekal v prostorih vlade in ki so se ga, ob članih odbora, udeležili predstavniki vseh 10 povabljenih narodnih manjšin v Sloveniji, zadevni vladni uradniki, izvajalci že omenjenega skoraj dokončanega projekta, tudi moja malenkost in morda še kdo. Peto mnenje je pohvaljeno, s predstavitvijo projektnih rezultatov pa so bili predstavniki ex-yu NS in nemško govoreči nezadovoljni, sploh pa jim avtoritarno vodenje posveta direktorja urada za narodnosti ni omogočilo želenega znatnejšega vključevanja v razpravo. Kakorkoli, člani svetovalnega odbora SE so se lahko v Sloveniji na licu mesta prepričali o stanju narodnega manjšinstva in prejeli koristne informacije za pripravo novega, šestega mnenja o izvajanju OKVNM v RS, ki bo, ob še novih, sedaj že kmalu sledilo. Da je bilo peto mnenje dobro naravnano, priča tudi resolucija odbora ministrov Sveta Evrope, objavljena 30. novembra 2022. Namreč, kljub drugačnemu oziroma nasprotnemu stališču vlade RS je ta resolucija kot zaključni dokument petega kroga povzela, v svoji 4. točki priporočil Republiki Sloveniji, mnenje svetovalnega odbora OKVNM. Kot mednarodnopravni akt podaja državi v razmislek ustavno priznanje neustavnih manjšin v Sloveniji, kar sta objavila Delo in Dnevnik decembra 2022.
Čeprav namenjena NS Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov in njihovim statusnim vprašanjem v Sloveniji, oddaja NaGlas! 2. marca 2024 ni postregla ne z dejstvom te resolucije ne z lanskoletnim spoznanjem slovenske ustavnopravne stroke, da bi bila lahko »najprimernejša ureditev, da ustava o njihovem položaju spregovori na splošno, njihov posebni položaj pa se uredi z zakonom«. (Spreminjanje ustave, Inštitut za ustavno pravo, 2023, str. 254). Ustavni pravniki so imeli pri tem gotovo v mislih tudi zakon o plebiscitu z dne 6. decembra 1990. Ta zakon ni kot izjava o dobrih namenih, podpisana istega dne, le »obljuba«, temveč je pravna podlaga kolektivni so-konstitutivnosti celotnega ljudstva v Sloveniji, katerega pripadniki so bili vpisani v splošni volilni imenik, in je kronološko prvi osamosvojitveni pravni akt nastajajoče samostojne slovenske države. V komentarju k 3. členu ustave je ustavni pravnik Peter Jambrek zapisal: »Slovenski narod, v skladu z zakonom o plebiscitu, pa tudi vse druge osebe, 'ki imajo v Republiki Sloveniji splošno volilno pravico', na podlagi svoje pravice do samoodločbe svobodno odloča o temeljnih vprašanjih svoje državnosti in ustavnosti« (Komentar ustave Republike Slovenije, ur. L. Šturm, 2011, str. 50).
Da ex-yu narodne manjšine v Sloveniji niso bile kontekstualizirane v ustavi RS leta 1991, kaže pripisati predvsem pregreti politični klimi v okoliščinah krvavega razpadanja jugoslovanske federacije.
Dr. Vera Kržišnik-Bukić, znanstvena svetnica, Ljubljana
