Razlog za prazna skladišča je tudi v tem, da še vedno čakajo na pomoč, ki jo za socialno ogrožene namenja Evropska unija. A tudi ta je, kot pojasnjuje predsednik Nadškofijske karitas Maribor Branko Maček, bila že lani zaradi vse dražje hrane količinsko skoraj polovico manjša: »Te je bilo ob enakih finančnih sredstvih le še 295 ton, medtem ko jo je bilo leto prej 445 ton. Država bi po mojem morala nekaj primakniti, da bi obdržali enako količino pomoči.«
Kot je dodal, potrebe po pomoči ostajajo velike, saj jim na vrata še vedno trkajo brezposelni, ki prejemajo denarno socialno pomoč, a tudi zaposleni, ki se s svojimi prihodki s težavo prebijajo iz meseca v mesec. Vse več je upokojencev, ki kljub skromnosti težko preživijo s prejeto pokojnino.
»Prihajajo pa tudi družine in posamezniki, ki doslej še niso potrebovali naše pomoči. Potrebno bo poiskati rešitve na višjih ravneh, saj Karitas in ostale dobrodelne organizacije ne moremo pokrivati vsega tistega, kar bi morali početi na državni ravni. Ne vem, kako dolgo bomo še lahko dajali potuho državi z vzdrževanjem socialnega miru,« je še opozoril Maček.
