Raziskave razlik med branjem s papirja in zaslona so pokazale, da daljša in zapletena besedila vsi razumemo bolje, če jih beremo s papirja. Avtor knjige Berem, da se poberem, sicer pa profesor in urednik dr. Miha Kovač, verjame, da bomo tiskane knjige še vedno brali tako mi kot naši otroci. »Povsem mogoče je, da bodo naši potomci še bolj potrebovali tiskane knjige kot mi,« razlaga, saj so, kot pravi, »kontrapunkt zaslonskim medijem: upočasnijo nas in nas vadijo v sledenju eni sami pripovedni liniji, ne pa poplesavanju po množici informacij.« Kovač meni, da je tudi v slovenskih šolah, kar zadeva spodbujanje branja, veliko dobrega, sistem bralne značke pa zlata vreden.
Bralna značka v osnovnih šolah in vrtcih
Bralna značka (na splošno ali določena spominska bralna značka, poimenovana po pisatelju) se najbolj množično dogaja na osnovnih šolah v Sloveniji, v tovrstno branje se vključuje okoli 70 odstotkov osnovnošolcev. V zadnjih petindvajsetih letih se po slovenskih vrtcih in splošnih knjižnicah zelo širi tudi predšolska bralna značka, ki spodbuja predvsem starše, da berejo svojim otrokom v predšolskem obdobju. Bralna značka v srednjih šolah pa običajno deluje v obliki bralnih klubov.
Bralna značka spodbuja prostovoljno branje v prostem času. Ves čas se razvija kot dopolnilo k pouku slovenskega jezika in književnosti ter dejavnostim (šolske) knjižnice, hkrati pa je kot obšolska oziroma interesna dejavnost lahko svobodnejša, bližja otrokom in mladim, in tako uspešnejša pri oblikovanju bralcev za vse življenje. Vseskozi se močno vključuje v strokovna in družbena prizadevanja, da bi se dvignila bralna pismenost posameznikov in družbe v celoti.
Podpora lokalnih podjetij
Tako je v sodelovanju med Dnevnikom, družbo medijskih vsebin, in društvom Bralna značka Slovenije ZPMS nastal projekt, ki nagovarja prejemnike nazivov gazela za najboljša najhitreje rastoča podjetja k doniranju v lokalno okolje na način, da sredstva namenijo otrokom in bralni kulturi med njimi.
Podjetja so lahko izbrala različne oblike donacij, denimo celoletno naročnino na revijo Ciciban ali Cicido za otroke iz socialno šibkejših družin iz njihovega lokalnega okolja, nastop slovenskega mladinskega avtorja na šoli in nakup knjig za šolo iz lokalnega okolja, izlet v Ljubljano, poln kulturnih doživetij, za cel avtobus šolarjev ali katero od drugih akcij društva Bralna značka.
Pripovedovanje zgodb v Škofji Loki
»Soba brez knjig je kot telo brez duše« je Cicerov citat, ki ga je mogoče prebrati na vratih knjižnice v osnovni šoli Škofja Loka Mesto, kjer knjižničarka Mateja Gartner med knjižne police vabi tamkajšnje učence. Do sedmega razreda precej berejo, nam je zaupala. Nato bralna strast upade, razen med nekaterimi, ki so redni obiskovalci knjižnice. Gartnerjeva je ob tem poudarila, da otroci potrebujejo zgodbe, da jim nekdo pripoveduje, in prav tako darilo so loški učenci dobili z donacijo podjetja Sax konstrukcije, gorenjske gazele za leto 2023.
Pred tednom dni je tako osnovno šolo Škofja Loka Mesto obiskala pisateljica, pripovedovalka in umetniška pedagoginja Špela Frlic. »Kadar je tako število otrok, se je lažje z njimi pogovarjati preko zgodb,« je povedala gostja, sicer avtorica mladinskega romana Bleščivka, ki je učencem šestih in sedmih razredov pripovedovala zgodbo o deklici, ki se ni bala medvedov. Ne zgodi se pogosto, da se prireditev ponudi kar sama, a se je pri njih zgodilo prav to, so uvodoma povedali tamkajšnji učenci, ki so ponujeno darilo sprejeli odprtih rok in z zanimanjem prisluhnili pripovedovanju.
»Zares verjamem, da branje zelo vpliva na domišljijo in razvoj možganov. Glede na to, da je moja hči učenka te šole, se mi je pobuda za projekt zdela zelo dobra,« je dejala direktorica podjetja Sax konstrukcije Tanja Kuželj in dodala, da ji je v veselje spodbujati stvari v lokalnem okolju, tako pa tudi okolje spozna njihovo podjetje, ki ni med največjimi v kraju.
Na pobudo so se poleg podjetja Sax konstrukcije odzvali še v IMP Pumps iz Komende, Skitti iz Izlak in Seyfor iz Šempetra. »Že ves čas podpiramo zadeve v lokalnem okolju, ko pa so nam predstavili to zgodbo, nam je bilo všeč, da lahko pripomoremo k bralni kulturi v našem okolju,« je povedal Sergej Smrkolj, direktor podjetja Skitti, ki bo spomladi obisk slovenskega mladinskega avtorja omogočilo na osnovni šoli Ivana Kavčiča v Izlakah.
»Sodim v generacijo, ki je brala, in verjamem, da branje prinaša širino in boljšo pripravljenost za življenje in delo,« meni tudi Damir Popović, direktor IMP Pumps, zlate gazele minulega leta. »Bralna značka je s svojo dolgoletno tradicijo sinonim za branje pri nas. Zlasti danes, ko se otroci vse pogosteje obračajo k video vsebinam za zabavo in informacije, je še toliko bolj pomembno podpreti to iniciativo, ki spodbuja ljubezen do knjig. Tu namreč otroci dobijo priložnost, da krepijo domišljijo, ustvarjajo lastne junake, bogatijo besedni zaklad in razvijajo empatijo. Naš cilj je poudariti, da so knjige edinstvena in neprecenljiva izkušnja, ki jo druge vsebine težko nadomestijo,« pa je o odločitvi za donacijo povedala Petra Šinigoj iz podjetja Seyfor.
Tri poglavja veselja
Po besedah Slavka Pregla, podpredsednika društva Bralna značka Slovenije ZPMS, sodelovanje Bralne značke z Gazelami lahko razdelimo v tri poglavja veselja: veselje, da je Dnevnik ovrednotil pomen branja za mlade ljudi in Bralno značko vključil v svoje delo z uspešnimi gospodarskimi družbami, veselje, da so številne gospodarske družbe občutljivo zaznale, da morajo za svoje jutrišnje uspehe že danes skrbeti za izobraževanje mlade generacije, in so zato že v dogovarjanju z Bralno značko o smiselnih skupnih korakih v njihovem okolju, in veselje šolarjev, ki se znajdejo v obilici svežega čtiva, ki so jim ga oskrbeli njihovi skrbni, v gazelah zaposleni starši.
»Zelo sem vesel, ker se je kar nekaj podjetij, ki sodelujejo v našem projektu Gazela, odločilo, da podprejo za našo skupno prihodnost tako pomembno delovanje Bralne značke. To izpričuje družbeno odgovornost teh podjetij in njihovo zavedanje, da naša prihodnost raste v naših otrocih. Dnevnik bo gazelam, ki podpirajo Bralno značko, vedno stal ob strani, potrudili se bomo, da ta pomoč šolam, knjižnicam oziroma otrokom ne bo ostala spregledana, da se bo o njej vedno bralo,« pa je o projektu dejal odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak.
