Prav. Kako je torej s temi ustavnimi pravicami? Načelo ni zapleteno. Ustavne pravice veljajo do trenutka, ko trčijo ob pravice drugih. Ko pa trčijo ob pravice drugih, je pomembno tehtanje. Katera ustavna vrednota je pomembnejša. Pravica do stavke, ki je ustava ne absolutizira, trči ob pravico državljank in državljanov do zdravstvenega varstva. Ko sindikat na vlado naslovi svoje zahteve in napove, da bo uveljavil pravico do stavke, s tem državljankam in državljanom vzame del ustavne pravice do zdravstvenega varstva. Vzpostavljeni trikotnik je nenavaden. Sindikat poskuša svojo zahtevo, naslovljeno na vlado, uveljaviti tako, da del ustavnih pravic pobere tistim, ki ne nazadnje za zdravstveno varstvo redno plačujejo. Pravica do državljanskega zdravstvenega varstva ne izhaja le iz ustave, temveč tudi iz dejstva, da državljani za pričakovane zdravstvene storitve odštejemo nemajhen del plač ali drugih dohodkov.
Dovolj je. Trditev, da odpovedi preventivnih pregledov ne povzročajo škode, je obscena. Seveda jo povzročajo. Preventivni pregledi omogočajo pravočasno ukrepanje na točki, ko so zdravniški posegi manj invazivni, so bolj varni, ne nazadnje so cenejši. Morda je sindikat izračunal, da se stavka, ker vlada ni izpolnila obljube prejšnjega ministra, izplača, da prinaša koristi. Vendar ni prav, da Fides za dosego lastne koristi jemlje ustavne pravice drugim. Enostavno: ni prav. Zato – dovolj je. Delo