Opoldne so na jugovzhodu Moskve ob strogih varnostnih ukrepih in ob prisotnosti več tisoč ljudi pokopali ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Še vedno ni jasno, zakaj in kako je umrl 16. februarja v arktični kazenski koloniji na severozahodu Sibirije, star 47 let. Oblasti so materi izročile truplo šele osem dni po njegovi smrti. Zaman so pritiskale nanjo, naj ga pokoplje skrivaj v družinskem krogu. Dosegle pa so, da je pravoslavni verski obred v cerkvi potekal po hitrem postopku in se končal v 20 minutah. Prek youtuba so ga s posnetki trupla predvajali politični sodelavci pokojnika. Le redki pa so lahko vstopili v cerkev, med drugimi starša in ostali sorodniki.

Vdova Julija si ni upala priti v Rusijo, potem ko je Putina obtožila, da ga je dal ubiti in da je mafijec. Zadnjič je stopila na ruska tla februarja 2022, ko je obiskala zaprtega Navalnega. Ob pogrebu je na instagramu napisala: »Aljoša, hvala za 26 let absolutne sreče. (…) Vse bom naredila, da boš zgoraj ponosen name in vesel zame. Ne vem, ali mi bo uspelo, a poskusila bom.« Postati hoče njegova politična dedinja.      

Pred cerkvijo so množice ob prihodu krste ploskale in skandirale ime in priimek pokojnika pa tudi: »Ni te bilo strah in tudi mi se ne bojimo!« Aretacijo so ob prisotnosti več sto policistov tvegali predvsem z vzkliki: »Ne vojni!«

Sam Dmitrij Peskov, govornik predsednika Vladimirja Putina, je tik pred pogrebom prek ruske novinarske agencije Tass zagrozil, da bo »vsaka nedovoljena manifestacija pomenila kršenje zakona«. Dodal je, da ruske oblasti pokojnikovim bližnjim »nimajo povedati nič«, ker Navalnega »ni mogoče obravnavati kot politično osebnost«. Skratka, za Kremelj je bil samo kriminalec, obsojen zaradi korupcije, o katerem ni vredno izgubljati besed. Vendar so se pogreba udeležili veleposlaniki ZDA in evropskih držav, med njimi slovenska veleposlanica Darja Bavdaž Kuret.

Policija omejila dostop na pokopališče

Ko so krsto prinesli iz cerkve, je množica nanjo metala cvetje in med drugim vpila: »Hvala ti, Aleksej!« Zatem pa: »Za Rusijo brez Putina!« In: »Svoboda za politične zapornike!« Pokopali so ga na bližnjem pokopališču, kamor je policija omejila dostop, kmalu po pogrebu pa ga je zaprla.

Tisti, ki niso mogli ali si niso upali priti na pogreb, so lahko na spletu prižgali digitalno svečko v spomin na Navalnega. Do petka opoldne je to storilo več kot pol milijona ljudi. Politični sodelavci Navalnega so pozvali Ruse, naj v spomin nanj položijo cvetje pred spomenike žrtvam stalinizma in naj čez dva tedna na predsedniških volitvah glasujejo proti Putinu (sicer so mu vsi trije protikandidati idejno blizu in podpirajo »specialno operacijo« v Ukrajini).

Zaradi svoje velike moči in represije ter tudi relativne priljubljenosti med Rusi se Putin ni bal, da bi mu pogreb škodil na volitvah. Poleg tega mu je uspelo, da je bilo malo aretacij. Kot navaja nevladna organizacija OVD-info, le 45, od tega deset v Moskvi in 18 v Novosibirsku.

Vsaj za zdaj Putinu ruska opozicija ni nevarna. Vse njene pomembne predstavnike je spravil bodisi za rešetke bodisi dva metra pod zemljo ali pa so zbežali v tujino. Sam Navalni pa ni hotel ostati v tujini, potem ko je jeseni 2020 v Berlinu okreval po zastrupitvi z novičokom v Sibiriji, saj bi bil v tujini njegov boj proti Putinu še bolj donkihotski kot dotlej. Njegov pogreb je največji opozicijski shod po januarju 2021, ko se je vrnil iz Nemčije in so množice po ruskih mestih protestirale proti njegovi aretaciji na letališču pri Moskvi.