Mestna občina Ljubljana je v začetku tega leta v brezplačno uporabo ponudila Plečnikovo trafiko oziroma kiosk na Prešernovem trgu 6. Na občinskem oddelku za ravnanje z nepremičninami so povedali, da so prejeli dve prijavi, in sicer regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije ter Z.O.P. – Zavoda za oblikovanje prostora, ki izdaja revijo Outsider. Na koncu so se odločili, da Plečnikovo trafiko za naslednjih pet let oddajo razvojni agenciji, ki bo prostor uporabljala za »spodbujanje in promocijo podjetništva v okviru projekta Podjetno nad izzive v ljubljanski urbani regiji«, so sporočili z oddelka za ravnanje z nepremičninami.
Občina agenciji v času petletnega najema ne bo zaračunavala najemnine. Najemnica bo morala zgolj poravnati strošek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 23 evrov in redne mesečne stroške. Na vprašanje, zakaj so se odločili za regionalno razvojno agencijo, so na občini odgovorili, da jim je ustrezal program, ki ga bo agencija izvajala v Plečnikovi trafiki. Hkrati pa so omenili, da je agencija izpolnjevala pogoj za pridobitev prostora v brezplačno uporabo, ker je oseba javnega prava, ki opravlja javne naloge. Z.O.P. – Zavod za oblikovanje prostora so torej zavrnili, ker ni oseba javnega prava, so potrdili na oddelku za ravnanje z nepremičninami.
Ko smo včeraj govorili z direktorjem Z.O.P. – Zavoda za oblikovanje prostora Matevžem Grando, z občine še niso prejeli sporočila o zavrnitvi, zato tudi ni vedel, zakaj so bili neuspešni. Granda je dejal, da so se za Plečnikov kiosk potegovali zato, ker je občina v nameri o sklenitvi neposredne pogodbe zapisala, da za brezplačno uporabo lahko kandidirajo ponudniki, ki so osebe javnega prava za opravljanje javnih nalog, in pri tem navedla 68. člen zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Ker ta člen dovoljuje, da občine nepremično premoženje med drugim brezplačno oddajo tudi nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu, so v zavodu ocenili, da se lahko prijavijo. Z.O.P. – Zavod za oblikovanje prostora ima namreč po podatkih Ajpesa od konca leta 2019 status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture, in sicer na področju arhitekture in oblikovanja.
Oživili Plečnikov kiosk na Vegovi
Z.O.P. – Zavod za oblikovanje prostora ima že od leta 2020 v najemu eno od treh Plečnikovih trafik, in sicer tisto na Vegovi. Slednjo je občina pred leti na pobudo konservatorke zavoda za varstvo kulturne dediščine Darje Pergovnik prenovila, nato je trafika več kot ducat let samevala brez prave vsebine. Zadnja štiri leta pa kiosk na Vegovi, ki meri manj kot dva kvadratna metra in je brez elektrike in vode, deluje kot mikro kulturni center.
Granda je pojasnil, da so raziskovali, zakaj se spreminja način uporabe kioskov v sodobnih mestih, in ugotovili, da je to tudi posledica sprememb navad, povezanih s tiskanimi mediji. »Kioska na Vegovi zato nismo zasnovali zgolj kot prodajalne časopisov, temveč tudi kot srečevališče ljudi. Prek njega smo vzpostavili javni program, ki izkorišča spontanost, naključnost mesta.« V trafiki oziroma njeni okolici so v preteklih letih prirejali razstave, natečaje, raznolika pogovorna srečanja in debate, ki so jih naslovili Trafika ob sončnem zahodu. Ime izvira iz dejstva, da trafika ni opremljena z lastno električno napeljavo, temveč je priključena na bližnjo svetilko javne razsvetljave. Če želijo izvesti dogodke, za katere potrebujejo ozvočenje, morajo počakati, da se prižge javna razsvetljava. V trafiki so tudi organizirali Arhitekturno ambulanto, v kateri so študenti arhitekture pod vodstvom strokovnih mentorjev obiskovalcem pomagali pri reševanju konkretnih prostorskih problemov. Velja omeniti, projekt oživitve trafike na Vegovi je bil izmed konkurence 326 del iz vse Evrope uvrščen med 25 izbranih na razpisu za evropsko nagrado za urbani javni prostor leta 2022.
Za najem še enega kioska so se potegovali, ker so svojo zgodbo mikro kulturnega centra želeli razširiti, je pojasnil Granda. »Pri Tromostovju smo nameravali odpreti knjigarno s časopisi, revijami ter tudi s knjigami s poudarkom na arhitekturi, na Plečniku, torej na tistih vsebinah, zaradi katerih pride v Ljubljano ogromno ljudi. Pri tem bi se povezovali z drugimi knjigarnami in založbami. Zdelo se nam je smiselno ohranjati zgodovinsko funkcijo kioska, saj je bil to eden najbolj obiskanih kioskov v Ljubljani,« je dodal Granda.
