Dnevna soba in informacijska točka za mlade kreativce je bil lani pridobljen projekt programa Evropska solidarnostna enota, v okviru katerega so vzpostavili prvi mladinski center v Sloveniji, ki promovira odprto mladinsko delo. »Odprto mladinsko delo daje mladim več možnosti in svobode, da delajo samostojno. Večinoma dejavnosti ne splaniramo za vsak teden v letu, ampak damo mladim priložnost, da sami organizirajo delo, ki si ga želijo,« razliko med navadnim in odprtim mladinskim delom pojasnjuje Marko Lenarčič.
V društvu se še posebej osredotočajo na mlade iz družbeno marginaliziranih skupin, kot sta romska in LGBTQ skupnost. »Prekmurje je glede teh skupnosti dokaj zaprto. Naš mladinski center je bil prvi, ki je LGBTQ skupini ponudil varen prostor, ker so bili drugi bolj prestrašeni ali pa se niso hoteli izpostaviti.« Sodelujejo tudi z mladimi brezdomci iz Zavetišča za brezdomne osebe v Murski Soboti, s Centri za socialno delo in domovi za starejše, s katerimi prirejajo različna medgeneracijska druženja.
Manko osnovnega znanja
Poleg odprtega mladinskega dela, ki daje mladim predvsem svobodo samoorganizacije, pa v društvu izvajajo tudi nekaj rednih aktivnosti, kot je izmenjevalnica oblačil - kreativna delavnica za otroke pod vodstvom zunanje strokovnjakinje, znane pod imenom Anifajn ART. Anifajn oziroma Anita Pertoci, diplomantka psihosocialne pomoči s specializiranimi znanji za delo z otroki in mladostniki ter z žalujočimi, vodi tudi individualna svetovanja za mlade.
Vzpostavljajo tudi knjižnico. Do konca jo bodo uredili mladi, ki bodo letos poleti pri njih na mladinski izmenjavi.
Prav tako ves čas vodijo različne ustvarjalne delavnice, s katerimi se odzivajo na potrebe, ki jih mladi izražajo. Marko Lenarčič tako ugotavlja, da si želijo predvsem znanja o praktičnih stvareh, kot je denimo kuhanje. Lani je društvo na občinskem razpisu pridobilo sredstva za manjšo kuhinjo, kjer bodo zdaj izvajali delavnice. Mladim primanjkuje tudi znanja o stvareh, kot so odpiranje bančnega računa, urejanje zavarovanja in drugih stvari na uradih. »Dandanes dolgo ostajajo odvisni od staršev, pa tudi v šoli ne pridobijo teh znanj in osnovne šole bi jih morale vključiti v svoj program.«
Mladim, kot opaža Marko, primanjkuje tudi samostojnosti pri odločanju za potovanja. Zdaj so potovanja veliko bolj dostopna, kot so bila včasih, vendar pred odhodom v tujino oklevajo. »V moji generaciji so bila prava tekmovanja, kdo bo kam šel, zdaj pa ne dobiš niti dvajset prijav, da bi izbral najprimernejšega. Ne bi šli, če ne gre še kdo od kolegov ali pa jaz. Včasih jih postane strah, ko pride zadeva do realizacije.« To je problem, s katerim se kljub mnogim programom za mobilnost, soočajo mladinske organizacije.
Do kdaj si mlad?
Kateri starostni skupini so sploh namenjeni programi mladinske organizacije? Kako star si lahko danes, da si še vedno mlad? »Ja. To je vprašanje, na katerega težko odgovorim. Sistemska ureditev in formalne zahteve projektov se razlikujejo od dejanskega stanja, ki so ga povzročile družbene spremembe.«
V društvu so namreč mnenja, da se je starostna meja v Sloveniji dvignila. Mladi kasneje dokončajo študij, kasneje pridobijo redne zaposlitve, kredite, stanovanja, kasneje ustvarjajo družine. Mlada oseba tako ni več le tista do devetindvajsetega leta, kot to predvidevajo razpisi in Urad za mladino, ampak se je premaknila vsaj do petintridesetega leta. »Lani smo pridobili status v javnem interesu. K nam hodijo zelo raznolike starostne skupine ljudi, od otrok pa do starejših, a v poročilu lahko navajamo samo vključene do devetindvajset let.« V društvu si želijo vključevati vse, res pa dajejo poudarek temu, da imajo v mladinskem centru predvsem mladi svoj varen prostor.
Poleg projekta Dnevne sobe in informacijske točke za mlade krativce so v lanskem letu izvajali program Gradimo mostove med Prekmurjem in Belo krajino. Povezali so se mladi iz njihovega mladinskega centra in mladi iz plesnega društva Krokar iz Metlike ter sočasno izvajali skupne dejavnosti. V aprilu, na Svetovni dan zemlje, so tako organizirali čistilno akcijo v Murski Soboti okrog Soboškega jezera, v Metliki pa okrog Kolpe. Plesno društvo Krokar je pripravljalo plesne delavnice na obeh koncih, namenjene predvsem ljudem, ki si sicer učenja plesa ne morejo privoščiti. Pri Društvu kreativna mladina pa so se osredotočili na aktivnosti z romsko mladino, LGBTQ skupnostjo in mladimi brezdomci. V okviru projekta sta oba partnerja naredila tudi raziskavo o tem, kaj mladi iz Murske Sobote in Metlike pogrešajo.
Marko Lenarčič je svoja zanimanja razvil že zgodaj v osnovni šoli, ko so z mentorico mladih prostovoljcev sodelovali pri projektu Sadeži družbe. Kasneje je to preraslo v prvo medgeneracijsko hišo Sadeži družbe v Murski Soboti. Marko je bil ves čas v pogonu, njegovo delo pa je bilo tudi širše prepoznano. Postal je Naj prostovoljec v Mestni občini Murska Sobota, kar mu je odprlo pot »v svet«. Pridružil se je različnim evropskim projektom, usposabljanjem v tujini, leta 2018 pa se je potem ustalil pri Društvu kreativne mladine. Delo tu ga osrečuje, predvsem ko vidi, kako se dotaknejo mladih. »Ko po zaključku projekta pridejo do nas in rečejo: Zaradi projekta sem se odločila nadaljevati študij … Zaradi projekta grem na pot podjetništva, česar sem se prej bal … Zaradi projekta sem začel plesati, peti …« Pomen njihovega dela opazijo tudi v širši okolici, saj so že dvakrat prejeli naziv za Naj prostovoljski dogodek leta v Murski Soboti.
