Sanjski »zeleni« niz na kapitalskem trgu v ZDA se nadaljuje. Vsi glavni delniški indeksi so v zadnjih 15 tednih kar 14 tednov zaključili zeleno obarvani. Cenovni indeks S&P 500, merjen v ameriških dolarjih, je na krilih »veličastnih sedem« in ob robustnih objavah poslovnih rezultatov prvič v zgodovini presegel magično mejo 5000 indeksnih točk. Pred vstopom v zadnjo tretjino sezone objav poslovnih rezultatov ameriških družb je po podatkih FactSeta 75 odstotkov podjetij preseglo pričakovanja glede ustvarjenega dobička na delnico, kar je sicer malenkost pod petletnim povprečjem (77 odstotkov). Dvanajstmesečna ocena kazalnika P/E (20,3) indeksa S&P 500 je prvič po dveh letih presegla vrednost 20, kar je še vedno bistveno pod rekordom iz leta 1999, ko je vrednost kazalnika P/E znašala 24,4.
Pestro je bilo tudi dogajanje na obvezniških trgih, saj so zahtevane donosnosti na dveletno oziroma desetletno ameriško državno obveznico porasle za 12 oziroma 14 bazičnih točk. Rast je predvsem posledica namigov Feda, da so trgi morda preveč optimistični glede rezov obrestnih mer v letošnjem letu, in nedavnih podatkov o robustnosti ameriškega gospodarstva, kar zvišuje inflacijske pritiske in povečuje privlačnost delniških naložb. Po zadnjih predvidevanjih naj bi Fed letos obrestno mero znižal trikrat, medtem ko trgi pričakujejo pet rezov. Da je Fed na dobri poti k znižanju ravni inflacije na dva odstotka, je pokazalo tudi letno revidiranje jedrne inflacije, saj so bili podatki o stopnji inflacije celo nekoliko prilagojeni navzdol. To pa je dalo še dodaten veter v jadra delniških trgov.
Pretekli teden je bil tudi v znamenju premikov na trgih energentov. Cena za sodček nafte je dosegla skoraj šestodstotno rast; v glavni vlogi so bila geopolitična tveganja, povezana z zaostrovanjem konfliktov na Bližnjem vzhodu. ZDA so v napadu z droni ubile vodjo militantne skupine Hezbollah, kar bi lahko še zaostrilo odnose med Iranom, enim od glavnih proizvajalcev nafte, in ZDA. Olje na ogenj je prilil tudi izraelski premier z zavrnitvijo predloga Hamasa za sklenitev trajnega premirja. Udeležence na trgu skrbi predvsem širitev konflikta v druge države, kar bi lahko povzročilo dodatne motnje pri transportu nafte. Posledično bi se cene nafte povišale.
Na stari celini so delniški trgi sicer dosegli manjšo rast, in to kljub podatkom, ki nakazujejo na potencialne težave evropskega gospodarstva. Na območju evra se storitveni sektor še naprej krči, saj vrednost storitvenega indeksa PMI od avgusta 2023 vztraja pod 50 točkami. Skrb vzbujajoče je tudi stanje nemškega gospodarstva, kjer se je izvoz decembra zmanjšal za 4,6 odstotka. Še bolj je upadel uvoz, in sicer za 6,7 odstotka. Svetla točka nemškega gospodarstva je bila objava rezultatov tovarniških naročil, ki so presenetila pričakovanja analitikov in za december prikazala 8,9-odstotno rast.
