Izraelska kopenska vojska je v noči na ponedeljek pod zaščito zračnih napadov, v katerih je bilo ubitih najmanj sto Palestincev, osvobodila dva zajeta talca v Rafi, obmejnem kraju z Egiptom, kamor se je od začetka vojne zateklo 1,4 milijona Palestincev. Kljub mednarodnim pozivom, naj se ne izvede kopenskega napada na Rafo, izraelski premier Benjamin Netanjahu vztraja, da je treba vzdrževati maksimalni pritisk na Hamas do popolne zmage. Kot pravi, Izrael ne bo zapravil priložnosti, da osvobodi še več talcev.
Ministra proti razselitvam
Začetek kopenskega napada na Rafo bi pomenil močno povečan pritisk beguncev na dvanajst kilometrov dolgo mejo Egipta z Gazo. Napad na štiri bataljone Hamasovih borcev, ki naj bi bili še skriti v Rafi, bi lahko služil tudi kot poskus etničnega čiščenja. V vladi Netanjahuja si ga najbolj jasno želi skrajna verska desnica.
Proti kakršnemu koli razseljevanju Palestincev z območja Gaze se je med današnjim obiskom v Ljubljani pri slovenskem političnem vrhu izrekel egiptovski zunanji minister Sameh Hasan Šukri. Takšna preselitev bi onemogočila pravično rešitev za Palestince, njihovo breme bi padlo na druge države, je ocenil vodja egiptovske diplomacije, ki je dejal, da zelo ceni slovensko stališče do palestinskega vprašanja.
»Nujno se moramo izogniti vsem oblikam razselitve. To vprašanje zahteva našo takojšnjo pozornost,« je poudaril Šukri. Z besedami, da »v Gazi ni varnega kraja, prebivalci Gaze pa imajo pravico živeti na svojih tleh«, se je proti nasilnim preselitvam izrekla tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Dejala je, da se ji postavlja vprašanje, ali bi nadaljnji vojaški napadi oziroma izzivanje, da bi tako lažje prišli do talcev, vodili v dodatne napetosti. Čeprav Netanjahu napoveduje, da bodo pred kopenskim posegom v Gazi civilnemu prebivalstvu dali priložnost za pobeg po varnih koridorjih z opozarjanjem, kje bodo potekali napadi, tega nihče ne verjame. Tako iz ZDA kot Evrope se vrstijo opozorila pred hudo humanitarno katastrofo.
Vnovičen poziv k premirju
Morebitna destabilizacija v Gazi in prihod begunskega vala bi utegnila močno destabilizirati Egipt, ki je z Izraelom kot prva arabska država sklenil mirovni sporazum leta 1979 v Camp Davidu. Egipt je zato že začel krepiti svojo vojaško navzočnost ob meji z Gazo. Na Sinaj so poslali 40 dodatnih tankov, mejni pas z Gazo pa so v minulih mesecih dodatno okrepili s tremi ograjami, ki naj bi po egiptovskih navedbah preprečila tihotapljenje po kopnem in pod zemljo.
V minulih dneh so iz Kaira prihajala poročila neimenovanih virov v egiptovski vladi, da bi v primeru izraelskega napada na Rafo utegnili zamrzniti izvajanje mirovnega sporazuma z Izraelom. Ta poročila je Šukri na naše vprašanje danes zanikal. »Egipt ohranja mirovni sporazum z Izraelom. Spoštuje svoje obveze in bo to počel, dokler bosta obe strani recipročno verjeli v mirovni sporazum izpred štiridesetih let,« je dejal. Minister je vendarle poudaril, da mora mednarodna skupnost Izraelu dati jasno vedeti, da bodo sledile posledice za vsa dejanja, ki bi lahko vodila do razseljevanja Palestincev.
Šukri in Fajonova sta vnovič pozvala k takojšnjemu premirju v Gazi. Konflikt bo mogoče rešiti zgolj z vzpostavitvijo dveh držav, ne pa z vojaškimi sredstvi, je poudaril Šukri. Šef egiptovske diplomacije – ta poleg Katarja in ZDA sodeluje pri posredovanjih med Hamasom in Izraelom – ni hotel oceniti, kako narazen so stališča obeh strani od dogovora o prekinitvi spopadov. »Če bo prišlo do prekinitve spopadov, se mora ta zgoditi zato, da bi prišli do trajne prekinitve spopadov,« je dejal in spomnil, da so tokratni spopadi med Hamasom in Izraelom že peta njuna vojna.
