Kritika filma Interesno območje: Grozljiva običajnost zločinov človeštva

Interesno območje britanskega režiserja Jonathana Glazerja se odpre s črnim platnom in tesnobno, zloveščo partituro skladateljice Mice Levi, ki nam od prvega takta dalje sugerira, da gre za film, ki ga poslušamo v enaki meri kot gledamo. Med idiličnimi prizori cvetočih rož, družinskih obredov in otroške igre ter srh vzbujajočo zvočno kuliso namreč zeva črnina – popolna diskrepanca in nepovezanost med tistim, kar vidimo, in zvoki, ki jih slišimo. Film, ki je nedavno prejel pet nominacij za oskarja, tako z analitično, že skoraj antropološko natančnostjo zareže v grozljivo običajnost zločinov človeštva; v banalnost zla.