Obdobje pusta v Sloveniji že dolgo zaznamuje cvrtje krofov. Kot navaja znani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj, korenine krofov segajo do cesarskega Dunaja, kjer jih je prva začela pripravljati dvorna kuharica Cecilija Krampf. Cecilijine kroglice, kot so jih takrat poimenovali, so postopoma osvajale vso monarhijo. Na Slovenskem so pripravljali krofe, ki so se od »cesarskih« nekoliko razlikovali po načinu priprave, velikosti in nadevih. Prvotni krofi, poimenovali so jih fanclji, so bili nepravilnih oblik z izrastki kot kremplji, od tod tudi poimenovanje. Danes v okrogle ocvrte krofe s svetlejšim vencem ob strani ugriznemo vse dni v letu, ne le v času pusta.
Ideja o tekmovanju sega v koronski čas
Prav zaradi te pomembnosti krofa so se na Turistično-gostinski zbornici Slovenije odločili, da dogodek Naj krof Slovenije postane tradicionalen, letos četrtič po vrsti. Vsako leto pride na tekmovanje okoli štirideset krofov, na zadnje krofe za ocenjevanje smo letos skupaj čakali, da jih je v Center kulinarike Kult316 prinesel poštar hitre pošte. »Ideja o tekmovanju za najboljši krof se je porodila v koronskem obdobju, ko je bil ves turizem zaprt in se ni smelo delati. Praktično je bila prepoved poslovanja. Na zbornici smo modrovali, kaj bi vseeno lahko naredili, da bi se vsaj nekaj dogajalo v panogi, in padla je ideja, da bi morda v pustnem času pozvali ponudnike, da spečejo krofe in nam jih po hitri pošti pošljejo v ocenjevanje. Odzivi so bili že prvo leto neverjetni in odločili smo se, da obdržimo tradicijo,« je povedal Fedja Pobegajlo, direktor Turistično-gostinske zbornice Slovenije, in dodal, da se je v teh letih ideja razvila do te mere, da so v tekmovanje vključili tudi inovativne krofe, ki so po svoje še bolj zanimivi. »Pri teh se vidi, kako so ponudniki sprostili svojo domišljijo in uporabili različne materiale,« je ocenil Pobegajlo in dodal, da bo tudi letos komisija imela težko nalogo.
Letos so jo sestavljali Alenka Kodele, priznana slaščičarska mojstrica in predavateljica v Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, Tomaž Vozelj, predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije in mednarodni ocenjevalec WACS, ter Urška Strnad, vodja gostinstva v Gostinskem podjetju Trojane. Komisija je imela po besedah njenih članov tudi letos zelo zahtevno delo, saj so bili številni krofi ne le lepi, temveč tudi narejeni z veliko domišljije. Pri ocenjevanju so upoštevali videz in splošni vtis izdelka, pravilno obdelavo testa, stopnjo cvrtja, polnilo in okus. Med inovativnimi krofi so največ pozornosti vzbudili krofi z različnimi polnili, denimo pomarančo, korenjem, ingverjem, kurkumo, bučo, bobom, slano karamelo, pivsko meringo, posušeno vrtnico, jurko, tartufato in tudi v slaščičarstvu vse pogostejšo pistacijo.
Recept za krof je varovana skrivnost
Ker je tradicionalistom Prešernov praznik vzel priljubljen debeli četrtek, tudi Urška Strnad ne more napovedati, kako se bo prodaja krofov poznala pri njih. Vseeno pa tudi letos računajo, da jih bodo prodali okoli 100.000. »Vztrajamo pri svoji tradiciji, tako da se naša receptura zagotovo nikoli ne bo spremenila. Recept za trojanski krof skrbno čuvamo, predaja se iz generacije v generacijo in trudimo se ostati zvesti vsem naravnim surovinam in postopkom,« je povedala vodja gostinstva in dodala, da so še vedno najbolj priljubljeni marelični in borovničevi krofi, otroci pa vse bolj posegajo po polnilu s čokolado in lešniki. Precej bolj inovativni pa so dijaki tretjega letnika Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, ki se s slaščičarskimi idejami že poigravajo tudi z mislijo na zaključne izpite. Kateri krof za ocenjevanje so pripravili v omenjenem centru, ni vedela niti predavateljica Alenka Kodele.
Medtem ko so se pripravljali še zadnji prispeli krofi, je Tomaž Vozelj na kratko pokomentiral vse bolj uveljavljen trend pistacije v slaščičarstvu. »Pred dnevi sem se vrnil s kuharske olimpijade in pokazalo se je, da je tudi v Italiji pistacija v porastu. Stvar je taka, da je že dve sezoni slaba letina mandljev in lešnikov. Pistacija, ki je dobro obrodila, pa je tudi cenovno sprejemljiva,« je povedal Vozelj, ki je na vprašanje o krofu, polnjenem s pistacijevo kremo, odgovoril: »Zakaj pa ne. To kombinacijo smo ocenjevali že lani. Seveda je marelična marmelada tista, ki s svojo kislino nekoliko nevtralizira mastnost krofa. Pistacija je že sama po sebi precej mastna, kot vsi oreščki, tako da je dve mastni komponenti težje kombinirati,« je povedal Vozelj in dodal, da je tako kot povsod tudi tukaj to stvar okusa posameznika.
Kot bo tudi odločitev, kam po najbolj slasten pustni krof. Če gre slediti besedam Pobegajla, imajo ponudniki zmagovalne titule precej daljšo vrsto kupcev, ki želijo pojesti najboljši krof ali dva. Kajti koliko krofov je dovoljeno pojesti v pustnem času, je popolnoma neprimerno vprašanje. Stroka – tokrat kar strokovna komisija – se je strinjala, da se v času pusta poje toliko krofov, kolikor jih človek zmore. Drugače povedano – pravil ni.