Nekateri so upali na nemogoče in napeto čakali, kako se bo razpletla kandidatura 60-letnega Nadeždina, a Putin po 24 letih avtoritarnega vladanja očitno noče ničesar tvegati in hoče imeti predsedniške volitve povsem pod nadzorom.
Marca bodo proti Putinu torej nastopili trije kandidati, ki so vsi lojalni njegovemu režimu, in nihče od teh nima možnosti za zmago. Gre za 56-letnega Leonida Sluckija, voditelja skrajno desne Liberalnodemokratske stranke, 39-letnega podpredsednika dume Vladislava Davankova iz desnosredinske liberalne stranke Novi ljudje in za 75-letnega Nikolaja Haritonova iz Komunistične partije. Vse te tri stranke podpirajo Putina.
Enajst mrtvih duš
Od 105.000 podpisov, ki jih je Nadeždin pokazal volilni komisiji, jih je ta 9000 označila kot neveljavne, kar je več kot petodstotni dovoljeni prag napak. Tako tudi nima 100.000 podpisov, kolikor jih potrebuje nekdo, ki ni kandidat parlamentarne stranke, kar je omenjena trojica, Nadeždin kot edini neodvisni kandidat pa ne. »Imate dobre obete v politiki, nadaljujte, morda se vidimo naslednjič,« je dejala predsednica komisije Jelena Pamfilova, ki je s podobnimi besedami decembra kot predsedniško kandidatko zavrnila Jekaterino Duncovo, prav tako nasprotnico vojne v Ukrajini. Člani komisije pravijo, da gre pri podpisih za Nadeždina v enajstih primerih tudi za Gogoljeve »mrtve duše«, torej so podpisniki že umrli. V Nadeždinovi ekipi trdijo, da komisija podpisov ni priznala predvsem zaradi »manjših tiskarskih napak«. Nadeždin je s svojo ekipo potem hotel preveriti pripombe komisije glede podpisov, a mu Pamfilova za ta namen ni hotela dati dva dni časa.
Nadeždin je na družbenem omrežju telegram napovedal pritožbo na vrhovno sodišče: »Ne zavračate mene, ampak več deset milijonov ljudi, ki hočejo spremembe. Po anketah sem na drugem mestu za Putinom, oni pa mi govorijo o enajstih mrtvih med podpisniki!«
Podpora Navalnega in Hodorkovskega
Nadeždin po napadu na Ukrajino 24. februarja 2022 nastopa v pogovornih oddajah državnih televizij kot kritik Putinove vojne in samega predsednika. Sicer je v 90. letih delal kot svetovalec Borisa Nemcova, poznejšega glavnega Putinovega političnega nasprotnika, ki so ga ubili leta 2015 v bližini Kremlja. Vendar ima Nadeždin tudi stike s pomembnim Putinovim svetovalcem Sergejem Kirijekom. Tako mnogi opozicijski politiki sprva niso podpirali kandidature Nadeždina. A zdaj ga podpirata tudi oba najbolj znana: iz svojega zapora na Arktiki Aleksej Navalni, iz Londona pa nekdanji tajkun Mihail Hodorkovski, sicer sam Putinov politični zapornik v letih 2003–2013.
Nadeždin je pred nekaj tedni na televiziji BBC izjavil: »Moja prva naloga bo, da končam vojno z Ukrajino in da vzpostavim dobre odnose med Rusijo in Zahodom.« Vendar je realistično ocenjeval svoje možnosti za zmago. Srečal se je z ženami rezervistov, ki so hotele, da se njihovi možje vrnejo domov. V zadnjih tednih se je podpora znatno povečala, ker očitno veliko Rusov nasprotuje vojni. »Nadeždinova volilna kampanja je bila nekaj nepričakovanega in Kremelj jo je hotel končati,« je za spletno stran Politico dejal neodvisni analitik Aleksander Kinev, ki živi in dela v Moskvi.