Odločitev je zorela nekaj časa. Menim, da sem se pravilno odločil. Srce je tisto, ki mi je povedalo, da je čas za novo stran v življenju. Kaj bom delal v življenju, še ne vem, možnosti je veliko. O tem se bomo pogovarjali čez 47 dni, zdaj moram nadaljevati sezono. Hvala vsem, ki so me podpirali ob uspehih in neuspehih. Ko pride planiški dan, se bo zame zgodila velika sprememba, ki pa se je zelo veselim.
O tem, kako dolgo časa je zorela odločitev.Dve leti. Po olimpijskih igrah v Pekingu sem začel razmišljati, kdaj bo napočil pravi trenutek. Lani s padcem v Planici sem dobil namig. Za odločitev ni le enega razloga, ampak več. Ko si star 30 let in imaš družino, je malo neodgovorno, če si v bolnišnici.
O tem, ali si zna predstavljati življenje brez skokov, v katerih je bil 15 let povsem profesionalno.Morda bom šel kdaj skočiti za rekreacijo. Težko je končati eno stvar, za katero živiš tako dolgo časa.
O stvareh, na katere je najbolj ponosen v svoji karieri.Velik uspeh je že to, da sem bil 15 sezon v svetovnem pokalu. Vmes sem dosegle veliko odličnih rezultatov in postavil nekaj mejnikov. Zelo sem sem ponosen, da je šport v Sloveniji rasel skupaj z menoj in se je dvignil na mednarodno primerljivost.
O tem, kako sam sebe vidi kot najboljšega skakalca v zgodovini Sloveniji.Uspehe je vedno težko primerjati. Tukaj sva tekmeca s Primožem Peterko, ki ima dva kristalna globusa, jaz sem v eni sezoni postavljal rekorde. Ko je športnik osvoji lovoriko najboljšega v sezoni, je v množici tekmecev res na vrhu.
O bremenu, ki ga čutil, ko je soustvarjal slovenske smučarske skoke.Do sezone 2016 je vse šlo gladko. Dobri rezultati in uspehi so tisti, ki so me nosili in potrjevali pravilnost dela. S tem sem si naložil toliko bremena, da potem nisem posegel po še kakšni kolajni več na velikih tekmovanjih. Po sezoni 2016 sem šel večkrat na tekmovanja kot tihi favorit za kolajno pa osvojil četrto, šesto mesto. Morda prav zaradi pritiska velikega tekmovanja, ki sem si ga naložil sebi, nisem dosegel tistega, kar sem sposoben.
O sanjski sezoni 2015/16, ko je osvojil vse možne lovorike.Takrat je bilo super. Po reki se spustiš kot čolniček, te ziba in se ne prevrneš, če ni preveč razburkano. Živiš za takšne trenutke, a jih zaradi vsega, kar se dogaja, jih ne doživiš v polni meri.
O najtežjem trenutku kariere.Najtežje je, ko treniraš enako, okrog sebe imaš iste ljudi, skok ob ogledu posnetka je enak, pa ni isto. Telo ne sprosti vse energije, ne pokažeš vsega kar znaš. Zame je bilo vedno najtežje iskati preboj do petnajstega, desetega mesta.
O tem, po čem se ga bodo spominjali kolegi.Kolegi po tem, da smo kakšno ušpičili. Upam, da se me bodo mladi spominjali po tem, da ni potrebno veliko za uspeh, da ni najbolj pomembna oprema, ampak osebne odločitve, ki te izobrazijo in naredijo boljšega.
O skakalni rodbini Prevc, iz katere bosta v skokih ostala mlajši brat Domen in sestra Nika.Starejša otroka sva predala štafeto mlajšima. Zelo je zanimivo, da iz ene družine toliko oseb uspe v enem športu, razlogov pa ne poznam.
O spremembah v svoji karieri, če bi lahko zavrtel čas nazaj.Zanesljivo decembra leta 2017 ne bi bil tako zahteven do sebe, ampak bi pustil, da kakšen vikend gre naprej.
O željah, kaj bi počel v življenju.Rad bi živel. Lahko grem v šport kot trener, se usedem v pisarno, stopim v gmajno. Imam znanje, moč in zdravo telo. Zdaj, ko bom imel veliko časa, so želje, da bom nekam za dolgo časa odpotoval z avtodomom, šel za več dni smučat, hodil v hribe in se podil z otroci, za kar bom kondicijo potreboval vsaj še deset let. Postal bom navijač, saj je kar nekaj prizorišč svetovnega pokala, ki jih bom obiskal v vlogi turista.
O reakciji domačih, ko jim je sporočil odločitev.Vsi so me podprli. Oče je rekel, da je že čakal na takšno odločitev.
O nadaljevanju sezone.Enak pristop kot doslej. Morda bo kakšen rezultat boljši. Konec tedna ne bom tekmoval v Lake Placidu, nato pa na vseh tekmah do konca sezone. Upam, da bom zdrav.
O uživanju v skokih, ali je vse skupaj že mučenje.Vso letošnjo sezono uživam. Morda je bilo nekaj mučenja kakšno sezono prej. Nekaj težav je bilo pred svetovnim prvenstvom v Planici, ko pripravljenost ni bila po željah. Ker so letos rezultati boljši, je temu primerno razpoloženje.
O željah za zadnji nastop v Planici.V Planico bom prišel z enakim pristopom kot v preteklosti, le da bo to zame zadnjič. Verjamem v dobro formo, da bom poletele do svetovnega rekorda.
O tem, ali bi tudi svoja sinova usmeril v smučarske skoke, ki so nevaren šport.To vprašanje mi zastavijo večkrat. Vedno se vprašam, kaj je varen šport. Profesionalni šport je vedno na meji človeških zmogljivosti. Tudi v nogometu, košarki, rokometu pride do poškodb kolena. V skokih imamo to smolo, da padamo z višine. Vsakega bi usmeril v šport, tudi profesionalnega, saj je najbolje, da človek počne tisto, kar dela rad in se tam izživi, kot pa da boš vse življenje razmišljal, kaj je zamudil.
O telefonskih klicih, potem ko je objavil, da bo imel tiskovno konferenco, na kateri bo napovedal slovo.Oddaljil sem se od telefona. Prebral sem dva članka in sem postal preveč čustven, saj sem moral ostati zbran do novinarske konference. Ni bilo še telefonskih klicev.
Preberite tudi: Komentar Urbana Sušnika, našega novinarja in nekdanjega Prevčevega kolega iz reprezentance
