Ko je 31. januarja 2020 ob enajstih zvečer po otoškem času Britanija zapustila EU, so probrexitski Otočani praznovali domnevno obnovo neodvisnosti, prepričani, da se bosta v pobrexitski Britaniji cedila med in mleko. Štiri leta kasneje je 62 odstotkov Otočanov prepričanih, da je bil brexit polomija. Samo dobra petina (22 odstotkov) jih še misli, da je njim osebno in Britaniji prinesel nekaj dobrega.
Brexitski kolovodja Boris Johnson je obljubljal, da bo odhod iz EU spodbudil britansko ekonomijo in trgovino, povrnil nadzor nad mejami ter, kar je bila najbolj razvpita laž, državnemu zdravstvu prinesel dodatnih 409 milijonov evrov na teden. Protipriseljenska politika vodilnih brexitarjev je bila zelo verjetno ključna za »zmago« brexita, vendar raziskave kažejo, da več kot polovica (53 odstotkov) Britancev, ki so glasovali za odhod, danes celo misli, da je brexit slabo vplival na sposobnost nadzora nad priseljevanjem.
Samo desetina vprašanih pravi, da je odhod iz EU povišal njihov zaslužek. Zelo jasno je, da je po mnenju večine Otočanov draginjska kriza v Britaniji hujša kot v EU zaradi brexita. Večina meni, da je brexit slabo vplival na ekonomijo, pa tudi na državno zdravstvo, ki je v najhujši krizi v zgodovini. Srhljiv je podatek, da zaradi zamud pri nudenju urgentne pomoči vsak teden umre od 300 do 500 ljudi.
Obljubljen razcvet je bil larifari
Kovidna pandemija, vojna v Ukrajini in energetska kriza so delno zamaskirale posledice brexita. Obljubljen pobrexitski razcvet ekonomije in trgovine se je izkazal za larifari. Trgovina med Britanijo in EU, največjo otoško trgovinsko partnerico pred brexitom, je znašala okoli 643 milijard funtov. Britanski izvoz v EU se je zaradi novih pravil, nove papirologije in novih pregledov nekaterih izdelkov, pa tudi zaradi pandemije, sprva zelo zmanjšal. Zdaj se je vrnil na predpandemsko raven, a bi lahko bil precej večji, če ne bi bilo brexita.
Podobno velja za britanski uvoz iz EU. Brexit je podražil vse. Paradižniki iz Španije, na primer, so bili že pred lanskim hitrim višanjem inflacije, že leta 2021, šest odstotkov dražji kot leto prej. Domačim pridelovalcem hrane pa naj bi brexit prinesel do pet milijard višjo prodajo. Pandemija je drastično zmanjšala mednarodno trgovino. Po pandemiji se je trgovina v vseh najbolj razvitih ekonomijah (članicah G7) hitro izboljšala – razen v Britaniji.
Veliko pogodb, premalo delavcev
Konservativna vlada se rada hvali s pobrexitskimi trgovinskimi pogodbami. Res jih je sklenila že več kot 70, vendar je velika večina »kopija« sporazumov, ki jih je Britanija imela kot članica EU. Nova sta sporazuma z Avstralijo in Novo Zelandijo, ki pa prinašata le neznatno več trgovine v prihodnjih letih. Poleg tega britanski kmetovalci pravijo, da bodo zaradi teh sporazumov na slabšem. Medtem še vedno nič ne kaže na sklenitev ključnih trgovinskih sporazumov z ZDA in Kitajsko, pogajanja s Kanado pa so zaradi nesoglasij o sirih in govedini na robu propada. Ekonomisti pravijo, da je Britanija že po brexitskem referendumu postala manj privlačna za tuje investitorje in da bi bile naložbe zdaj četrtino višje, kot so, če se brexit ne bi zgodil.
Zaradi brexita je na Otoku okoli 330.000 manj delavcev, ki manjkajo posebno v transportu, gostinstvu in trgovinah. Posebna zgodba je državno zdravstvo, ki mora zaradi brexita delovati s 154.000 manj zaposlenimi, kot jih potrebuje. Med vodilnimi razvitimi državami ima samo Britanija manjšo ekonomijo, kot jo je imela pred pandemijo, pa ne zaradi covida, ampak zaradi brexita. Zaradi brexita naj bi bila ob štiri odstotke letnega bruto domačega proizvoda. Štirje odstotki ne zvenijo veliko, vendar je to zelo veliko – štirje odstotki nanesejo oziroma odnesejo 104 milijarde funtov.
