Promet v Ljubljani je presenetljivo tekoč v primerjavi z drugimi mesti po svetu in v regiji. Tako vsaj ugotavljajo strokovnjaki družbe TomTom, ki vsako leto pripravlja prometni indeks, v katerem primerjajo hitrost prometa v več sto mestih po svetu. Povprečna hitrost je v Ljubljani po njihovih podatkih tako znašala 35 kilometrov za uro. Za 10 kilometrov vožnje po Ljubljani je bilo lani povprečno potrebnih 14 minut in 20 sekund. Leto poprej smo za isto razdaljo potrebovali 40 sekund manj. Če ste se lani v službo vozili v času jutranje in vračali v večerni špici, ste porabili dodatnih 51 ur. Družba TomTom je letos že štirinajstič pripravila prometni indeks, ki mesta razvršča glede na povprečni čas potovanja, strošek goriva in emisije CO2. Družba sicer velja za pionirko na področju spremljanja prometa in referenčno na tem področju. V zadnjem indeksu so tako vključili 387 mest v 55 državah. Čeprav se je povprečni čas vožnje v Ljubljani podaljšal, pa vse kaže, da se promet zgošča tudi v drugih mestih, vključenih v raziskavo. Ljubljana namreč enako kot leto prej ostaja na spodobnem 259. mestu po pretočnosti prometa, med evropskimi pa na 182. mestu, s tem da se mesta s počasnejšim prometom uvrščajo višje. V indeksu še ugotavljajo, da je v Ljubljani večerna konica bolj zamudna od jutranje, saj je zjutraj povprečni potovalni čas 38 kilometrov na uro, zvečer pa samo 31.
Hitrejši od avstrijskih mest
V svetovnem merilu je po počasnosti prometa na prvem mestu London, kjer je za premagovanje 10 kilometrov razdalje potrebnih povprečno 37 minut in 20 sekund. Tudi na splošno je v Evropi promet počasnejši kot na drugih kontinentih. Med evropskimi mesti Londonu sledita Milan in Dublin, v obeh je za 10 kilometrov vožnje potrebnih okoli 29 minut. A Ljubljana ni uspešnejša samo od velemest, ampak tudi v konkurenci s primerljivimi mesti. V Gradcu denimo je bilo za 10 kilometrov vožnje potrebnih 20 minut in 30 sekund, v Budimpešti pa 21 minut in 30 sekund. Na splošno promet v Ljubljani poteka hitreje kot v petih avstrijskih mestih, vključenih v raziskavo. Poleg Gradca so to še Dunaj, Salzburg, Innsbruck in Linz. Presenetljivo pa so tudi za Trst izmerili podoben rezultat kot za Ljubljano – za 10 kilometrov je bilo lani potrebnih povprečno 15 minut. V raziskavo niso vključena druga mesta nekdanje Jugoslavije.
Promet se upočasnjuje
Čeprav se promet po svetu upočasnjuje, pa so v indeksu izpostavili nekaj mest, kjer se pretočnost prometa z leti izboljšuje ali pa vsaj stagnira. Ralf-Peter Schäfer, podpredsednik družbe TomTom, je izpostavil, da rešitev za pohitritev prometa ni v gradnji novih ali razširitvi obstoječih cest, ampak v širitvi mreže javnega prevoza in kolesarskih stez. Pri tem še posebej izpostavlja primer Amsterdama, kjer promet poteka neprimerno hitreje kot v Londonu, čeprav imata mesti podobne prostorske omejitve. V Amsterdamu so lani za 10 kilometrov vožnje potrebovali 17 minut, v primerjavi z letom prej pa se je promet celo pohitril. »Amsterdam in tudi Köbenhavn sta del avtomobilskega prometa s preureditvijo prometnih površin prenesla na kolesarje in pešce. Ta modalna delitev prometa je nekaj, kar se mora zgoditi za dobro naših mest.«