»Za evropsko prestolnico kulture leta 2025 je prišel trenutek, ko nimamo le načrtov, temveč tudi že naslove projektov, datume in konkretna imena sodelavcev,« je zadovoljno naznanil Stojan Pelko, programski vodja zavoda GO! 2025, ob predstavitvi obsežnega gledališkega projekta Inabili alla morte / Nezmožni umreti, ki bo eden glavnih dogodkov uprizoritvenega programa kulturne prestolnice v prihodnjem letu. Sestavljajo ga tri gledališke predstave (prva bo premierno uprizorjena maja letos), ki se jim bo pridružilo šest radijskih iger, dve knjigi (v slovenščini in italijanščini) ter dokumentarni film. Dvojezični projekt, ki si ga je v osnovi zamislil režiser in dramaturg Giacomo Pedini, sicer že nekaj let umetniški vodja festivala Mittelfest v Čedadu, bo nastal v produkciji Združenja Mittelfest v koprodukciji s SNG Nova Gorica, v njem pa sodelujejo slovenski in italijanski dramatiki, igralci ter drugi ustvarjalci.
Zgodba nekega prostora
»Z evropsko prestolnico kulture smo dobili priložnost, da povemo zgodbo o 20. stoletju, ki je v samem srcu Evrope povzročilo ogromno sprememb,« je uvodoma poudaril Pedini, ki je navdih za projekt dobil pri romanu Kapucinska grobnica avstrijskega pisatelja Josepha Rotha; ta skozi usodo glavnega junaka Trotte, po narodnosti Slovenca, slika uvodna desetletja 20. stoletja, od propada Avstro-Ogrske do krepitve nacizma. »Projekt, ki bo ponudil vpogled v dogajanje v krajih, kjer se stikajo tri kulture, italijanska, slovanska in germanska, bo poleg gledališke priredbe omenjenega romana obsegal še dve možni nadaljevanji te knjige, eno bo prispeval slovenski, eno pa italijanski avtor, s katerima se bo zarisal širši časovni lok tega območja, toda tudi različne zgodovine in perspektive, ki ga določajo,« je še dodal.
»Ob tem projektu sem se spomnil na roman Aleksandra Hemona Svet in vse, kar je v njem, v katerem je tudi stavek: Spominjaj se prihodnosti!« pristavlja Pelko. »Italijanski in slovenski ustvarjalci, ki se skupaj lotevajo tega podviga, se namreč poskušajo spomniti prihodnosti, kakršna je bila nekoč – odprta in obetavna.«
Gledališko trilogijo bo uvedla uprizoritev Kapucinska grobnica, premierno jo bodo izvedli 11. maja letos v goriškem Teatro Verdi; priredbo Rothovega romana je pripravil Jacopo Giacomoni, režiral pa bo Pedini. V predstavi bo nastopil tudi Primož Ekart. Druga predstava z delovnim naslovom Iskanje izgubljenega jezika bo premiero doživela novembra letos v SNG Nova Gorica; režiral jo bo Janusz Kica, besedilo zanjo pa pripravlja Goran Vojnović.
Razpad svetov in zidov
Temu je pripadla naloga, da napiše zgodbo, postavljeno v 60. leta minulega stoletja, torej v čas železne zavese. »Rothova literatura mi je zelo blizu, lahko bi rekel, da je pisatelj mojega sveta, in to na dva načina: v geografskem pomenu ter v smislu opisovanja izkušnje razpada neke države, le da je šlo pri njem za habsburško monarhijo, v mojem primeru pa za Jugoslavijo,« je pojasnil Vojnović. Kot pravi, se mu je bilo nekoliko težje prestaviti v čas pred več kot pol stoletja, vendar mu po drugi strani tematika meja ni tuja. »Želeli smo si besedilo, ki bi odražalo vso večplastnost zgodovine tega območja, ki je bilo od nekdaj večkulturno, v njem so sobivali Italijani, Slovenci in Furlani. Vojnović se nam je zdel najboljša izbira; ne le, da zelo dobro piše, temveč ima tudi neposredno izkušnjo z razdvojenostjo identitete, občutki tujosti in podobnim,« pa je razložil Marko Bratuš, umetniški vodja SNG Nova Gorica. »Sicer pa sem zelo vesel, da smo koproducenti tega projekta.«
Sklepni del trilogije, delovni naslov je Zora po koncu zgodovine, bo na odru zaživel septembra prihodnje leto; tudi ta premiera bo v Teatru Verdi, znova bo režiral Pedini. Predstava bo temeljila na izvirnem besedilu Paola Di Paola, tematizirala pa bo čas začetka 90. let minulega stoletja, ko so po Evropi padali zidovi in pregrade. Ob premieri tretje predstave se bosta na spored vrnili tudi prvi dve uprizoritvi.
Kot je še omenil Marko Bratuš, bodo na osnovi vseh treh predstav oziroma predlog nastale tudi tri radijske igre v slovenskem in tri v italijanskem jeziku, in sicer v partnerstvu z RAI ter programom Ars Radia Slovenija. V produkciji Mittelfesta bodo posneli še dokumentarni film, ki se bo loteval tem in krajev, ki jih bodo obravnavale predstave, scenarije vseh treh uprizoritev pa bodo prihodnje leto izdali tudi v posebni publikaciji.
