Ministrstvo za finance bo v začetku februarja izdalo obveznice za državljane z ročnostjo treh let, obseg izdaje pa je predviden v višini 250 milijonov evrov. Vpis bo potekal med 1. in 16. februarjem. Glavna organizatorja vpisa bosta verjetno NLB in Nova KBM, vlagatelji pa bodo ponudbe lahko oddali tudi pri drugih borznoposredniških družbah. Za nakup obveznic bodo nujno potrebovali trgovalni račun pri eni od borznih hiš.
1. Kdo lahko kupi obveznico?
Izdaja obveznice je namenjena polnoletnim fizičnim osebam s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji.
2. Koliko lahko vložimo?
Minimalni znesek vpisa bo tisoč evrov, maksimalni pa 100.000 evrov, pri čemer bo v primeru presežnega vpisa število obveznic, ki bodo dodeljene posameznemu vlagatelju, lahko manjše od vpisanega zneska, vendar ne manj kot tisoč evrov.
3. Za koliko časa posojamo denar?
Ročnost ljudskih obveznic bo tri leta: imetniki, ki bodo obveznice držali do dospetja in vmes pobirali obresti, bodo torej konec februarja 2027 dobili vrnjeno tudi glavnico. V tem času bodo obveznice kotirale na ljubljanski borzi, kar pomeni, da jih bodo imetniki (vsaj teoretično) lahko pred potekom prodali po borzni ceni.
4. Kolikšna bo obrestna mera?
Pogojev izdaje država še ni razkrila. Za običajno zadolžitev na finančnih trgih bi, sodeč po trenutnih razmerah, zadostovala manj kot triodstotna obrestna mera. Obrestna mera bo določena ob vpisu, na podlagi izkazanega interesa. Več borznih analitikov smo povprašali, kakšno obrestno mero lahko pričakujemo. Vsi so menili, da se bo obrestna mera verjetno gibala okoli treh odstotkov. »Glede na aktualne tržne razmere, ki se do izdaje lahko tudi nekoliko spremenijo, lahko pričakujemo, da bo obrestna mera v rangu nekje med 3 in 3,5 odstotka. Izdajatelj si bo želel blizu 3 odstotkov, vlagatelj čim bliže 3,5 odstotka, resnica pa bo verjetno nekje v sredini,« nam je povedal Lojze Kozole iz Ilirike.
Aleš Čačovič, Triglav skladi, razmišlja podobno: »Pričakovali bi, da bo država nepoučenim vlagateljem ponudila nekoliko večji diskont, kot bi ga v primeru običajne izdaje profesionalnim vlagateljem, vsaj 30 do 50 bazičnih točk, če ne več, glede na trenutno tržno donosnost.« Ven Florjančič, finančni analitik NLB skladov, je po drugi poti prišel do podobnega odgovora: »Glede na to, da je Republika Slovenija pred kratkim izdala obveznico s kuponsko obrestno mero 3 odstotkov z zapadlostjo leta 2034, pri izdaji ljudske obveznice ne moremo pričakovati bistveno višje kuponske obrestne mere. Ob tem pa moramo poudariti, da nekatere slovenske banke ponujajo bančne depozite pri okoli 2,5 odstotka letno na deponirani znesek, iz česar lahko sklepamo, da bo država ponudila več od zneska, kot ga ljudje dobijo za vezane vloge. Zgolj za primerjavo lahko vzamemo belgijsko državno obveznico z zapadlostjo leta 2027, ki ima malenkost višjo bonitetno oceno in trenutno kotira pri približno 2,5 odstotka zahtevane letne donosnosti.«
5. Kakšna bo obdavčitev?
Zakon o obnovi določa, da se bodo obresti fizičnih oseb, ki vlagajo v državne zakladne menice in obveznice, izdane v letih 2024, 2025 ali 2026, pri plačilu dohodnine izenačile z obravnavo obresti iz depozitov. To pomeni, da te obresti, skupaj z obrestmi iz denarnih depozitov, ne bodo obdavčene do višine tisoč evrov, nad to mejo bo obdavčitev znašala 25 odstotkov.
6. Kolikšni so stroški?
Pri nakupu obveznic bo potrebna določena previdnost zaradi višjih stroškov transakcij in vzdrževanja trgovalnih računov, ki jih zaračunavajo borznoposredniške hiše in KDD. Še zlasti, če ga odpirate le za nakup obveznic. Borzne hiše imajo različne cene trgovalnih računov, te tudi različno oblikujejo. Po današnjih cenikih je realno računati na znesek med 30 in 40 evrov na leto.
7. Ali se državljanom splača?
Dokler inflacija ne upade pod ponujeno kuponsko obrestno mero, bo naložba v ljudske obveznice varovalka pred izgubljanjem vrednosti denarja. Denar, ki ga imate na transakcijskem računu, zaradi inflacije vsak mesec izgublja vrednost. Kako ugoden bo nakup obveznic v primerjavi z depoziti, bo odvisno od tega, kakšni bodo stroški nakupa, vključno s stroški administracije in kasnejšega vzdrževanja računa.
Aleš Lokar, vodja upravljanja delniških naložb Generali investments, o tem, ali in komu se nakup ljudske obveznice splača, pravi: »Obrestna mera mora biti konkurenčna vsaj alternativi, to je bančnim depozitom, saj bo večina vlagateljev prelila denar iz depozitov v ljudsko obveznico. Pri tem ne gre zanemariti 1000 evrov obrestnega prihodka, ki bo neobdavčen, iz naslova ljudske obveznice, in tudi to je treba upoštevati pri izračunih, ali se v obveznico splača investirati. Na drugi strani so z naložbo povezani stroški, kot je strošek borznega računa, tako da je za manjše investicije nekaj tisoč evrov ta strošek relativno visok, kar je prav tako treba upoštevati.« Aleš Čačovič opozarja, da je pri tem nujno upoštevati inflacijo: »Naložba je smiselna za nekoga, ki se lahko odpove določenemu delu prihrankov za omenjeni časovni rok predvsem s ciljem, da ohrani realno vrednost svojih prihrankov. Povprečna letna inflacija v Sloveniji je bila namreč v zadnjih dvajsetih letih 2,56-odstotna. Sicer pa to povprečje niha in je odvisno od zajema preteklega časovnega horizonta.« Pri investicijah je vedno treba upoštevati tudi tveganje, pravi Kozole in dodaja: »Na splošno velja: če je obrestna mera na obveznice višja od inflacijskih pričakovanj in drugih razpoložljivih varnih naložbenih možnosti, se ta lahko šteje za privlačno.«
»Menim, da bi glede na trenutne zahtevane donosnosti držav s primerljivimi bonitetnimi ocenami v evrskem območju obrestne mere nad 3 odstotki že lahko predstavljale zanimivo investicijo za konservativne vlagatelje z usklajeno ročnostjo. Dodatno je treba izpostaviti, da lahko na donosnost, zlasti pri nižjih investiranih zneskih, vplivajo tudi transakcijski stroški, povezani s pridobitvijo oziroma hrambo finančnih inštrumentov, in davek,« izpostavlja razliko za investitorje nižjih in višjih zneskov Ven Florjančič iz NLB skladov.
