Pred nekaj manj kot sedmimi leti je 28-letni Ljubljančan v Tivoliju odigral svojo zadnjo tekmo v dresu ACH Volleyja. Na praznični dan upora proti okupatorju je slavil na peti tekmi končnice državnega prvenstva in prišel do tretjega zaporednega naslova slovenskega prvaka. Le nekaj dni prej je uspešno diplomiral na fakulteti za elektrotehniko. Po tisti sezoni se je podal v tujino, njegov prvi klub pa je bil Trentino, v katerem je igral le leto dni, pred začetkom letošnje pa se je vrnil v vrste aktualnih italijanskih prvakov.
»Ko sem prvič šel v Trentino, sem vedel, da odhajam kot menjava, a sem si v nadaljevanju sezone izboril mesto v prvi postavi. Zdaj sem se vrnil z mirnejšo glavo, brez pritiska. Zavedam se, kaj klub od mene pričakuje, vem, kaj lahko jaz ponudim klubu. Imam odlične soigralce, s strani vodstva kluba pa tudi ne čutimo nobene zahteve, da moramo zmagovati, kot je to v drugih klubih,« je Jan Kozamernik po nedavni tekmi, na kateri je Trentino s 3:0 premagal ACH, pojasnil razloge za dobre predstave svoje ekipe.
Pohvalil igro matičnega kluba
Čeprav je bila zmaga njegove ekipe prepričljiva, je pohvalil tudi igro svojega matičnega kluba in dejstvo, da zanj igra veliko nadarjenih slovenskih odbojkarjev. »Predvsem v prvem nizu so Ljubljančani prikazali kakovostno igro in nas postavil pred velik pritisk. Upam, da bodo Najdič, Marovt, Sešek, Kržič in drugi čim prej prišli tudi v reprezentanco in se tako soočili z odbojko, ki je potrebna na mednarodni ravni. To bo dobro tudi za prihodnost slovenske odbojke, saj vemo, da se igralci v reprezentanci staramo, tudi jaz nisem več med najmlajšimi. Vsa čast ACH Volleyju in Calcitu, da vzdržujeta slovensko šolo odbojke na visoki ravni,« je pokazal, da še vedno spremlja dogajanje v slovenski odbojki.
Z zmago v Ljubljani je Trentino potrdil prvo mesto v skupini B lige prvakov in s tem uvrstitev v zaključne boje. Zato pa preseneča, da je na tankem ledu njegova lanska ekipa Resovia Rzeszow. Poljska ekipa, v kateri je igral dve leti, je še drugič izgubila s Toursom in je pred zadnjim krogom le pri dveh zmagah, obeh proti ACH. »Vsaka ekipa ima težave, bistveno pa je, kako jih rešuje. V ligi prvakov ji ne gre vse po načrtih, zato pa je v prvenstvu še vedno četrta, kar ni slabo. So pa v ligi prvakov potovanja zelo naporna, ob tem ima Resovia v domačem prvenstvu veliko tekem, tako da še toliko prej pride do utrujenosti,« je vzroke za slabše predstave Čebulja in soigralcev iskal 204 centimetre visoki bloker.
Primerjal je tudi italijansko in poljsko ligo. »Morda igralec na Poljskem bolj občuti evforijo na tekmah, veliko boljši je tudi obisk gledalcev, več se piše v medijih. A mislim, da je tista srednja raven ekip, ki so v prvi ligi, nekoliko višja v Italiji. Drži, da je na Poljskem več ekip v prvi ligi, veliko pa o njihovi kakovosti pove to, da je Zaksa trikrat zapored osvojila ligo prvakov, čeprav so proti njej igrale že vse najboljše italijanske ekipe.«
Tretji najstarejši igralec
Pri 28 letih je celo tretji najstarejši igralec trenutno vodilne italijanske ekipe, ki jo konec meseca čaka drugi vrhunec sezone, sklepni turnir italijanskega pokala. Starejša od njega sta le legendarni srbski bloker Marko Podraščanin (36 let) in drugi korektor Gabriele Nelli (30). »Zanimivo je biti v položaju, ko veš, da si med izkušenejšimi v ekipi. Velikokrat čutim željo, da bi pomagal mlajšim igralcem, jim dal kakšen nasvet, še zlasti našemu četrtemu blokerju Martinu Bergerju. Zavedam se, da na čas ne morem vplivati, tudi jaz se staram, a mislim, da še nisem prestar in da je pred mano še nekaj let igranja,« je dejal igralec, ki se lahko pohvali s tremi srebrnimi in bronasto kolajno na EP, manjka mu le še nastop na OI.
»V klubu je veliko reprezentantov, zato se velikokrat pogovarjamo tudi o olimpijskih igrah. To je tekmovanje, ki si ga želi vsak športnik občutiti. Čeprav se nam na Japonskem ni uspelo neposredno uvrstiti v Pariz, smo še vedno v dobrem položaju. Prepričan sem, da bo od maja, ko se bomo spet zbrali na pripravah, temu vse podrejeno,« je odločen Kozamernik, ki so ga v slačilnici v Tivoliju že čakali čevapčiči, s katerimi je po tekmo počastil soigralce. Imel je še veliko drugih obveznosti, tudi do svojih navijačev, ki jim ni odrekel številnih selfijev.