Tako imenovana plačna nesorazmerja so največja neumnost in nesramnost, kar so si jih družbeno in materialistično ozaveščeni Slovenci izmislili. Birokratsko primerjanje in določanje plač zaposlenih v različnih poklicih je v bistvu kanclijska nevoščljivost, ki pa so jo sindikalisti in drugi poltergajstneži v javnem sektorju s postsocialističnim talentom za demagogijo povzdignili na sofisticirano raven namišljene pravičnosti. Slovenci smo sicer radi enaki in enakopravni, ampak na premoženjskem nivoju pa neka hierarhija in kao pravična neenakost le morata biti!
Najbolj zanimivo in zabavno pri vsem skupaj pa je, da se sodniki pri uveljavljanju terjatev sklicujejo na neodvisnost. Seveda. Naj kar bodo neodvisni. Ampak naj mi najprej nekaj razložijo. Če imajo res prenizke plače, je to torej neprimerno in nespodobno, ker so odvisni. Toda od koga ali česa so odvisni? In če bi imeli dobre, res visoke plače, bi pa bili neodvisni od koga ali česa? Ali ne bi bili sodniki res odvisni šele v primeru, če bi jim vlada po nareku ustavnega sodišča – ali kar tako, iz dobrote ali preračunljivosti – povišala plače? Se jim ne zdi, da bi šele povišica ustvarila vtis, da se pustijo podkupiti?
Res nenavadno, da jim to ne pride na misel. In da tako lahkomiselno zapravljajo naklonjenost javnosti. x Večer