Jelene na cestišča v zimskem času privabi posipana sol, ki jo divjad rada poliže, kar pa privede tudi do številnih nesreč, v katerih je v zadnjih petih letih poginilo okoli 10.000 jelenov. In zato skupnost ljudstva Sami bije plat zvona, da je treba poskrbeti za zaščito okoli 300.000-glave populacije divjadi, na obstoj katere že tako ali tako močno vplivajo podnebne spremembe. Parlament Samijev vlado zato poziva k znižanju dovoljene hitrosti na cestah. Prav tako naj bi zgradili več ograj in naravnih prehodov čez cestišča. Kot ugotavlja raziskovalka Kaisa Raitio na švedski univerzi za kmetijske študije, prihaja na državni ravni pri uresničevanju pravic ljudstva Sami do številnih pomanjkljivosti. »Švedski predpisi o presojah vplivov ne obravnavajo reje severnih jelenov kot pravice, temveč jo obravnavajo kot javni interes. Pomanjkljivosti so tudi pri presoji kumulativnih učinkov konkurenčnih projektov na pašnike severnih jelenov. Te pomanjkljivosti omogočajo, da projekti zaobidejo presojo vplivov na okolje, a dejansko gre za projekte, ki kršijo pravice, ki jih je švedska država zavezana spoštovati,« razlaga Raitiojeva. Podobno kot Samijem na Švedskem se godi njihovemu ljudstvu tudi na Norveškem, kjer so na njihovem ozemlju tradicionalne poselitve postavili eno izmed največjih evropskih vetrnih elektrarn brez njihove privolitve.
Nordijsko ljudstvo želi večjo zaščito jelenov
Ljudstvo Sami so prvotni prebivalci Švedske, Norveške in Finske, delno pa živijo tudi še na ruskem ozemlju. Okoli 100.000 jih je še, eden od njihovih poglavitnih načinov življenja pa je ob ribištvu in lovu še polnomadski način živinoreje – predvsem jelenov. Tem v bran se je zdaj na Švedskem postavil njihov izvoljeni regionalni parlament. Vse več jelenov in druge divjadi namreč pogine v vse pogostejših prometnih nesrečah na cestah na severu Švedske.
Parlament Samijev vlado poziva k znižanju dovoljene hitrosti na cestah.