Samo iz medijev poznam bivšo Šarčevo poslanko in podpredsednico DZ, pravnico Tino Heferle. Zdi se mi sposobna, zaupanja vredna oseba in gotovo je to v njej prepoznala tudi T. Bobnar, saj jo je povabila in imenovala za svojo sekretarko. Kaj pa si naj mislim o njunem sedanjem različnem pričanju pred komisijo DZ, ki proučuje možne pritiske, zdaj Golobove, prej Janševe, na policijo? Pripoved T. Heferle lahko skrčim v stavek. Presenečena je nad obratom v izjavah T. Bobnar.
Prvi obrat. T. Heferle je poudarila – enako bivši sekretar na MNZ Lobnikar, zaslišan istega dne – da je Bobnar ni nikoli seznanila, da bi kdorkoli zahteval čistke v policiji, tudi sama nista zaznala ali bila deležna kakršnih koli političnih pritiskov, potem pa naenkrat očitki o Golobovih pritiskih že na prvem sestanku. Bil je spoznavni Golobov sestanek – T. Heferle se ga dobro spominja – z njo, s T. Bobnar in z Lindavom, kandidatom za v. d. generalnega direktorja policije. Argumenti T. Bobnar: Golob je dejal, da je treba pozvati evropsko javno tožilstvo, da čim hitreje zaključi preiskavo zoper Darka Muženiča, da se vrne na čelo Nacionalnega preiskovalnega urada. In Heferle? Bobnar je sama dejala, da bo za direktorja NPU takoj, ko bo mogoče, predlagala Muženiča. Pogovarjali so se o reviziji morebitnih nezakonitih in nedopustnih menjav oziroma zaposlitev v času Janševe vlade. Takrat je bodoči premer samo dodal, kaj je s tistim direktorjem v njegovem koncu, o katerem sliši pripombe, in to je bilo vse. Je to pritisk?
Na vprašanje o odnosih na ministrstvu je Heferle zagotovila, da so dobri, da pa se je način dela Bobnarjeve razlikoval od njenih naslednikov v tem, da so pri njej imeli sestanke vsak dan, in še zlasti v tem, da je ministrica vsako jutro najprej pila kavico z Lindavom. Čemu je bilo to namenjeno, nismo izvedeli, se pa je dalo iz pripovedi slutiti, da se ji to zdelo vsaj nenavadno.
Pravzaprav se ji zdelo nenavadno še kaj drugega, recimo ministričin obrat glede Boštjana Lindava. Naenkrat naj bi bil njen glavni kandidat za šefa policije – tudi po pisanju medijev sem razumela, da je bil eden vzrokov njene prizadetosti v Golobovem nestrinjanju z njim, Heferle pa, da je ravno Bobnarjevo slišala govoriti, da mu ne namerava podeliti polnega mandata, ker z njegovim delom ni bila zadovoljna. Nikoli pa ni slišala Golobove izjave, ki jo omenja ministrica, in sicer, da naj bi pogojeval povrnitev zaupanja vanjo z odpustitvijo določene osebe. Po pogovoru s kriminalistom pravnica Heferle dvomi, da obstaja utemeljen sum, da bi Golob storil kaznivo dejanje, prav tako meni Lobnikar. Je pa iz kriminalistovih vprašanj razbrala, da je ministrica pisala zaznamke vseh pogovorov, ona pa je morala marsikatero njeno navedbo zanikati, ker ni držala.
Zaslišana generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl je dejala: »Do trenutka, ko so se začele obtožbe o političnih pritiskih, mi je ministrica delovala zelo optimistično in sproščeno.« In dodala, da ji ministrica ni nikoli povedala, da se počuti »stisnjeno v kot«. Pojasnila je tudi, kako je prišlo do sprememb pri varovanju predsednika vlade. Za to je obstajala zakonska podlaga, pri ministrici Bobnar in Lindavu ni zaznala pomislekov, Bobnar je tudi ni opozorila, da sprejeti uredbi – prvo uredbo je sploh predlagala ministrica – ne bi bili skladni z zakonom o organiziranosti in delu v policiji …
Kaj naj si kot laik o vsem tem mislim? Je morda prihajalo do šumov v komunikaciji ali trkov (pre)močnih egov? Se bivša policistka ni znala preleviti v političarko in je videla pritiske (tudi?) tam, kjer jih ni? Lobnikar recimo kot politični pritisk ne ocenjuje »pogovora med dvema politikoma, ki se pogovarjata, kako naj bo delo organizirano … Kaj se politiki pogovarjajo med seboj in na kakšen način se pogovarjajo, je stvar politične kulture in ne kazenske zakonodaje.«
Je dogajanje, ki se kaže še v drugi luči, bolj realno, ali se to samo zdi zaradi drugačnih pogledov zaslišanih? Ali ena stran vse potencira, druga pa skrbno dozira, kaj bo povedala? Tega ne morem vedeti. Vem pa, da se dela vsem škoda. Politikom, policiji in še zlasti državi in državljanom.
Polona Jamnik, Bled