V dobrih dveh mesecih od katastrofalne poplave, ki je tovarno poškodovala z muljem in naplavinami, jim je v KLS Ljubno, zlati gazeli 2011, uspelo v celoti počistiti prostore. Z veliko pomočjo prostovoljcev, zlasti gasilcev iz vse Slovenije, so odstranili okoli 12.000 kubičnih metrov mulja in naplavin v proizvodnih halah in okolici. Že takoj so se lotili reševanja strojev in opreme, pri čemer jih je skrbelo, ali jih bodo sploh lahko rešili oziroma popravili ali pa bodo morali v celoti kupiti nove. »Pri tem ni bil osnovni problem, ali bomo imeli denar za nove stroje, temveč da bomo čim prej usposobili proizvodnjo, da bomo lahko začeli dobavljati izdelke našim odjemalcem in preprečili predolg zastoj na proizvodnih trakovih tovarn avtomobilov po vsej Evropi,« pove glavni direktor Bogomir Strašek. Zato so si zastavili cilj, da čim več opreme popravijo, vsaj začasno, ker so dobavni roki za nove stroje zelo dolgi, tudi poldrugo leto. »Če bi šli po tej poti, podjetje, ko bi ga sanirali, ne bi imelo več naročil, saj bi se preusmerila na druge proizvajalce.«
Do polne zmogljivosti prihodnje leto
Pri popravilu strojev so imeli v podjetju veliko podporo slovenskih podjetij, največjo podporo pa od svojih kupcev in končnih uporabnikov – avtomobilskih tovarn po Evropi. Vse pomembnejše znamke so poslale svoje ekipe in jim pomagale sanirati opremo, navede Strašek. Po ocenah je bilo v to sanacijo vloženih od 150.000 do 200.000 ur inženirjev, mehanikov in elektronikov iz tujine. V tovarni se je vsak dan skupaj z zaposlenimi s popravili občutljive opreme trudilo od 150 do 200 ljudi. Kljub temu da je proizvodnja zdaj delno usposobljena, še imajo težave s stroji. Ker je bila občutljiva elektronika zapackana z muljem, jo je zelo težko spet popolnoma očistiti, da deluje brezhibno. Zaradi tega se še pogosto pojavljajo zastoji, vendar v podjetju vseeno povečujejo proizvodnjo in so od začetka oktobra do danes dosegli precejšen napredek.
»Računamo, da se bomo proti koncu leta približali količinam, ki jih potrebujejo naši kupci,« pravi Bogomir Strašek. »V prvem četrtletju prihodnjega leta načrtujemo, to je naš cilj, da bi se vrnili na polne zmogljivosti pred poplavo. To je sicer izredno ambiciozen plan, ki pa ga moramo realizirati, da ne izgubimo preveč trga. Določeni naši konkurenti komaj čakajo, da kupci izdelke naročijo pri njih. Veliko bomo izgubili na kitajskem trgu, kjer je več proizvajalcev, s katerimi smo se borili za tržni delež. Zdaj bodo hitro vskočili in ga prevzeli, kar je za naše kupce sicer dobro, ker ne bodo imeli zastojev, za nas pa slabo, ker je vprašanje, ali bomo kdaj lahko prišli nazaj na nekdanje količine. V Evropi pa je tako, da kupci izdelke iščejo pri naši konkurentih, ne vemo pa, za kakšne količine in za kako dolgo se bodo zavezali. Računamo, ko se bo stanje pri nas normaliziralo, da se bodo zaradi naše kakovosti in pravočasnih dobav vrnili k nam.«
Preselili bi del proizvodnje
Zaupanje kupcev si bodo že ponovno pridobili, doda Strašek, pomembno pa je, da država poskrbi za ustrezno protipoplavno zaščito območja industrijske cone, na katerem stoji tovarna. Nasipi, ki so bili zgrajeni v okviru intervencijskih ukrepov, kot pravi, niso dovolj trdni, da bi zdržali razdiralno moč visoke vode. Savinja, čeprav je bila njena struga poglobljena za dva metra, stalno prinaša pesek in če ga ne bodo čistili, bodo v podjetju nenehno v hudih skrbeh, da se bo poplava ponovila. Dokler to ne bo urejeno, tudi kupcem ne morejo dati zagotovila za dolgoročno zanesljive dobave. Zato potrebujejo pred poplavo varno novo lokacijo v bližini tovarne, kamor bi lahko prenesli del proizvodnih zmogljivosti, da se bodo lahko dolgoročno obdržali na trgu ter ohranili obseg prodaje in razvoj. Kje bi lahko zgradili dodatno tovarno, je odvisno od postopkov za kategorizacijo zemljišč za zazidalne potrebe. V KLS upajo, da bo sprejet kak ukrep, ki bi te postopke skrajšal.
Koliko znaša škoda, ki jo je povzročila poplava, Bogomir Strašek zdaj še ne more reči. »Naredili smo oceno, ki znaša 106 milijonov, dejansko škodo pa bomo vedeli leta 2025, ko bo sanacija zaključena in bomo videli, koliko strojev bomo morali zamenjati z novimi. Tudi poslovno škodo je težko natančno določiti. Vemo, koliko je bo letos in prihodnje leto, ker bomo manj proizvedli in dobavljali, kakšna bo izguba trga, pa še ne morem natančno oceniti. Bomo pa imeli na ta račun velike izgube prihodka.« Podjetje je od države že prejelo predplačilo državne pomoči v obliki subvencioniranja dela avgustovskih plač zaposlenih, dobilo pa je tudi 9,8 milijona evrov predplačila za celotno prijavljeno škodo v višini 106 milijonov evrov. Koliko državne pomoči bodo še dobili, v KLS še ne vedo. Uredba govori o 50 do 60 odstotkih celotne škode, a ker naj bi bilo v Sloveniji škode za 10 milijard evrov, je vprašanje, ali bo država imela denar za vse potrebe. »Za zdaj lahko vsaj normalno delamo, ker pa še nimamo saniranih dovolj proizvodnih zmogljivosti, naši sodelavci delajo v štirih izmenah, tudi ponoči in ob vikendih, kar je zanje zelo obremenilno, vendar je takšen način dela potreben, dokler ne dosežemo dovolj velike dnevne proizvodnje, da čim bolj zmanjšamo škodo na trgu,« sklene Strašek.